Še preden so raziskovalci plačali in izvedli terensko psihološko analizo med jelenjadjo in srnjadjo, kako na kakovost semenske tekočine vpliva stres in kakšne so razlike v tehniki za sproščanje hrupnega stresa med jeleni, košutami, srnami, srnjaki in damjaki, so prišli do izsledka, da jeleni zaradi vznemirjanja uničujejo mlado drevje. Vznemirjenje je seveda posledica srečanja z ubrisanimi rekreativci, ki kot nokturne živali najbolj aktivno izkoriščajo nočne ure. Vznemirjenje je posledica ubrisanih planincev, ki z baterijsko svetilko skozi gozd naskakujejo vrhove, da bi si tam ogledali sončni vzhod. Vznemirjenja jelenov torej ni mogoče pripisati tečnemu drugemu jelenu ali posebej vznemirljivi košuti v času parjenja. Nak, človek z umetnim virom svetlobe je kriv.
Lovci se sicer za omejitev vstopa v gozd zavzemajo že dolgo. »Ta predlog, da se na neki način omeji dostop v nočnem času, ko divjad izstopa, ko se pase, ko potrebuje mir, mislim, da je zelo pameten,« je včeraj v kamere nacionalne televizije povedal predsednik Lovske zveze Lado Bradač. Pohvalno, kajneda. Kako naj lovci podnevi streljajo divjad, če jo sredi noči nervozirajo tekači, pohodniki in drugi lopovi – ker kdo drug pa še hodi naokrog v zavetju teme kot lopovi – in potem ta divjad podnevi od stresa tresoča počiva v kotanjah in jamah, namesto da bi se pasla pred cevmi lovcev? Mislim, resnično ni fer.
Pri tem lovci pravzaprav pričakujejo le fair play. Zavod za gozdove, ki drži roko nad 58,4 odstotka celotnega ozemlja Slovenije, jim je namreč s sklepom št. 16 precej dvignil normo, kreteni, ki s svetilkami strašijo po gozdovih, pa jim precej otežujejo izpolnitev le-te. Takole pravi sklep: »Pri izdelavi letnih načrtov lovskoureditvenih območij za leto 2017 glede parkljaste divjadi morajo nosilci izdelave teh načrtov upoštevati sledeča izhodišča, ki bodo prispevala med drugim k večji usklajenosti parkljaste (rastlinojede) divjadi z nosilnostjo okolja.« Sklep dviga odvzem jelenjadi na kočevsko-belokranjskem območju za najmanj 25 odstotkov, na notranjskem območju za najmanj 20 odstotkov, za 15 odstotkov na zahodnem visokokraškem, za 10 odstotkov pa na triglavskem in gorenjskem območju. Ta svet gre res v franže: piloti morajo leteti več za manj denarja, delavec mora delati več za manj plače, lovci morajo odstreliti več jelenjadi, ki je manj vidna, ker se zaradi stresa skriva.
Ampak lovci so daljnovidni, o tem ni dvoma. Na ministrstvu za kmetijstvo so namreč maja 2015 obravnavali prošnjo gorenjskega območnega združenja upravljalcev lovišč, da bi smeli člani zelene bratovščine, oboroženega krila skrbnikov vsega, kar v gozdovih predstavlja avtohtono populacijo, tudi ponoči uravnavati to populacijo. Uravnavanje seveda v tem primeru pomeni odvzem iz narave. Odvzem iz narave pa pomeni odstrel. Torej redukcijo s pomočjo strelnega orožja. Prošnjo so na ministrstvo naslovili zato, ker – pazite zdaj argumentacijo – zaradi pritiska na naravo vseh souporabnikov lova enostavno ne morejo več izvajati podnevi, saj »divjad ne izstopa več ob normalnih urah«.
No, pomembno je, da živali bolj ogrožajo tekači s čelkami kot lovci s puškami. Svetlobni snop iz halogenske svetilke namreč povzroči stres, svetlobni snop iz puškine cevi pa ta stres naredi precej kratkotrajen. Stres eliminator, torej.
