Po zadnjem zasedanju ameriške centralne banke je pozornost vlagateljev preusmerjena na izvajanje napovedanih ukrepov predsednika ZDA Donalda Trumpa. V času pisanja tega prispevka še ni znano, ali bo predstavniški dom izglasoval predlog zdravstvene reforme, se pa ta dogodek šteje za relevantnega iz vidika, da bi to lahko bil en izmed prvih resnejših pokazateljev o politični uresničljivosti njegovih napovedanih ukrepov. V nasprotnem primeru je do neke mere vprašljiva tudi vzdržnost nivojev delniških tečajev, ki so se samo v ZDA po njegovi izvolitvi, če uporabimo pri tem delniški indeks S & P 500, dvignili za več kot osem odstotkov. Izmed sektorjev znotraj tega indeksa je največ pridobil bančni.

Prav slednji pa je v zadnjih dneh tudi največ izgubil, in sicer so bančne delnice v zadnjih štirih dneh v povprečju upadle za okrog pet odstotkov. Ameriški dolar prav tako še naprej izgublja vrednost in je v primerjavi z ostalimi valutami od zadnjega zasedanja FED izgubil okrog odstotek vrednosti. To je predvsem posledica znižanih pričakovanj vlagateljev glede zaostrovanja monetarne politike te centralne banke. Odločevalci v tej banki so sicer v povprečju malenkostno dvignili svoje napovedi glede nivojev ključne obrestne mere v prihodnje, še vedno pa ostaja mediana njihovih dolgoročnih napovedi pri treh odstotkih.

Gibanje ameriškega dolarja seveda vpliva tudi na gibanje cen surovin. V zadnjem času je v ospredju predvsem cena surove nafte, ki je marca v povprečju izgubila okoli devet odstotkov. Skladno s tem so se znižala inflacijska pričakovanja, kar je poleg tveganju nenaklonjenega ozračja na finančnih trgih še dodatno pomagalo k zniževanju zahtevanih donosnosti predvsem državnih obveznic, medtem ko so predvsem ameriške visoko donosne obveznice utrpele večje upade svojih cen. Nižja cena nafte namreč predstavlja precejšen pritisk na plačilno sposobnost naftnih podjetij. Delež teh obveznic je v segmentu ameriških visoko donosnih obveznic višji kot pa v segmentu evropskih visoko donosnih obveznic. Slednje posredno podpira še vedno trajajoči program odkupov obveznic z investicijsko bonitetno oceno s strani evropske centralne banke, ki ga bo pa, kot je že nekaj časa znano, z aprilom zmanjšala za okrog 20 milijard evrov mesečno.