Spoznanje, da dobro spanje pomembno vpliva na zdravje, dobro počutje in celotno dnevno dejavnost, je ujeto v slogan Spite trdno in negujte življenje, s katerim smo minuli teden zaznamovali svetovni dan spanja. »Vse bolj se zavedamo, da pomanjkanje trdnega spanja pomembno poslabšuje kakovost življenja že zaradi slabše učne uspešnosti ali delovne učinkovitosti, predvsem pa lahko povzroča tudi hudo prekomerno dnevno zaspanost, ki lahko vodi v nesreče tako na delovnem mestu kot v prometu,« poudarja izr. prof. dr. Leja Dolenc Grošelj iz našega edinega Centra za motnje spanja na Kliničnem inštitutu za klinično nevrofiziologijo v UKC Ljubljana. Tudi z motnjami spanja pri otrocih se pri nas celovito ukvarja le center v Splošni bolnišnici Celje.
»Spanje je nujno potreben proces za preživetje. V spanju se obnavljajo celice telesa, kratkoročni spomin se spreminja v dolgoročnega, vpliva tudi na izločanje hormonov (melatonin, kortizol, rastni hormon…) in izločanje nevrodegenerativne substance beta amiloid, ki povzroča degenerativne bolezni možganov, predvsem demenco,« našteva Dolenc-Grošljeva. S spanjem je, pravi, povezano energijsko ravnotežje, saj ponoči energijo kopičimo, da jo lahko čez dan porabljamo. Pri pomanjkanju ali motnjah spanja se pojavijo presnovne nepravilnosti, najpogosteje debelost in sladkorna bolezen tipa 2, pomanjkanje spanja pa povezujejo tudi z duševnimi boleznimi, kot so depresija, anksioznost in psihoza.
Začasna nezmožnost za vožnjo
»Neprepoznane in nezdravljene motnje spanja lahko vodijo tudi v srčno-žilne bolezni. Motnje dihanja v spanju so nevarne za možgansko kap, srčni infarkt in nenadno smrt v spanju,« opozarja somnologinja. Ker je lahko huda prekomerna dnevna zaspanost vzrok nesreč na delovnem mestu in v prometu, so lani posodobili pravilnik o zdravstvenih pogojih voznikov motornih vozil. Uskladili so ga z evropsko direktivo, ki prinaša spremembe na področju bolezni, ki povzročajo prekomerno dnevno zaspanost, in omogoča, da se lahko ob prisotnosti simptomov patološke prekomerne dnevne zaspanosti taki osebi izda začasna nezmožnost za vožnjo motornih vozil.
Seveda pa je treba takšnega človeka najprej prepoznati, kar pa je ob pomanjkanju ustreznih centrov, strokovnjakov in obremenjenosti družinskih zdravnikov, ki bi morali prvi prepoznati težave, pri nas dokaj oteženo. To dokazuje tudi vsega 60 prepoznanih odraslih bolnikov z narkolepsijo, čeprav jih je po vsej verjetnosti glede na pojavnost bolezni v drugih državah tudi pri nas okoli 2000. »Na to, da imamo v Sloveniji veliko neprepoznanih bolnikov, je pred leti opozorila tudi raziskava, v kateri je sodelovalo 19 evropskih držav,« je jasna somnologinja Dolenc-Grošljeva, ki obžaluje, da se še vedno več ukvarjamo s posledicami kot iskanjem vzrokov nespečnosti. Kljub temu pa meni, da se premika na bolje, saj so še pred tremi desetletji potrebovali za prepoznavo bolnika z narkolepsijo 17 let, zdaj pa jo prepoznajo že dve leti po pojavu prvih simptomov. To pomeni, da tudi družinski zdravniki napotijo k somnologom in usposobljenim zdravnikom specialistom nevrologom in pulmologom več in bolj ustrezne bolnike. Bolnike s kronično nespečnostjo bi morali obravnavati predvsem klinični psihologi, ki pa jih je v bolnišnicah prav tako premalo, opozarja Dolenc-Grošljeva. Pristavlja, da zato marsikdo raje poseže po uspavalih, kar pa stanje le poslabša: »Motnja spanja oziroma nespečnost je namreč lahko simptom druge bolezni, pogosto mentalne bolezni.«
Somnologi se posvečajo predvsem bolnikom, ki imajo zaradi nespečnosti motnje tudi v delovanju prek dneva in ponoči doživljajo različne motorične dogodke, kot so epileptični napadi, močenje postelje, motnje srčnega ritma, motnje dihanja, izguba mišičnega tonusa ob čustvenih vznemirjenjih…
Za narkolepsijo imamo zdravila
Ena od motenj spanja je narkolepsija, imunska bolezen z dokaj tipičnimi simptomi napadov neobvladljivega spanja, pravi Dolenc-Grošljeva. Pogosto prizadene mlajše odrasle, ki začnejo kar naenkrat veliko spati, čeprav za zelo kratek čas tudi čez dan. Ob uspavanju in prebujanju lahko doživljajo hipnagogne halucinacije. Zaspani postanejo tako v šoli kot na delovnem mestu in so pogosto napačno ocenjeni kot leni in nezainteresirani. Ob čustvenih vznemirjenjih in smehu lahko doživijo izgubo mišičnega tonusa. »Dekle se lahko pri polni zavesti sesede že ob prebiranju vznemirljivo-veselega SMS. Ne gre za izgubo zavesti, ne gre za kolaps, epileptični napad, vsega se spominja, le mišično napetost izgubi,« razloži somnologinja in doda, da v 24 urah ti bolniki spijo enako dolgo kot drugi, le njihovi ciklusi spanja so krajši in niso razporejeni le na noč. Z zdravili in terapijo, ki jo morajo jemati vse življenje, pa lahko ti bolniki živijo kakovostno življenje,« poudarja somnologinja.
