V zadnjih letih se je v mentaliteto skupnosti korenito vcepila fetišizacija inovativnosti, ideja, da lahko posameznik z lastnimi idejami uspe v labilni slovenski gospodarski makrosferi, da mu dobra ideja ponuja velik met, pa vendar se ne smemo zavajati – ni vedno tako. Filtrirane zgodbe o uspehih ob manku negativnih izkušenj so lahko zgled, vendar gre za izjeme, ki jih je težko aplicirati na vsakega posameznika. Idealizacija svobode posameznika kot samostojnega podjetnika povzroča vse večji porast s.p.-jev, pri čemer je imela politika izjemno pomembno vlogo pri njihovem financiranju in subvencioniranju, kar je pritegnilo (pre)mnogo ljudi v to sfero. Sfera samostojnega podjetništva sama po sebi ni nujno negativna, so pa negativne posredne posledice, saj večini da iluzijo, da je lahko posameznik sam sebi najboljši šef in da lahko sam ustvarja dobiček. Ta iluzija je vplivala na oblikovanje današnje podobe gospodarske makrosfere, v kateri vlada ogromno število »samostojnežev«, kar je povsem nesmiselno. V majhni Sloveniji je nepotrebno, da voz poganja tisoč različnih konj, ki gonijo vsak v svojo smer. Ta nakopičenost samostojnežev je povzročila hud boj med posamezniki, pri čemer smo se nevarno približali tistemu, kar je Thomas Hobbes opisal v Leviathanu, ko postane človek človeku volk.
Podoba današnje družbe in gospodarske makrosfere žalostno reflektira besede Margaret Thatcher, izrečene leta 1981, ko je trdila, da ne obstaja več družba, ampak le posamezniki. Potreben je umik od mentalitete, ki je bila vzpostavljena, saj je v takšni majhni sferi, kakršna je prisotna v Sloveniji, nesmiselno vzpostaviti kulturo individuuma za kar se očitno posredno mnogi zavzemajo, saj se pri tem posameznik dehumanizira do točke, ko je prevečkrat definiran le kot še en s.p. ali prekarni delavec. Pozitivno je, da se začenjajo prvi koraki za ozaveščanje družbe o problematiki prekarnega dela, pa vendar takih težav ne moremo odpraviti, če ne odpravimo mentalitete, ki je primarnega pomena za stagnacijo/nazadovanje slovenskega gospodarstva. Poskušajmo ustvariti okolje, v katerem lahko spodbujamo inovativnost posameznikov ter jih pri tem ne pustimo same v puščavi, polni volkov, imenovani slovensko gospodarstvo. Ko bomo prekoračili to oviro, ko bomo lahko mladi v podjetju videli položaj, delo, kjer lahko podamo svoje mnenje ter z njim in z interakcijo z drugimi pomagamo soustvarjati tako podjetje kot tudi celotno makrosfero, takrat bomo tudi začeli razvoj v gospodarstvu. Dokler pa bomo v delu v podjetju videli le dolžnosti in bremena, ne bo napredka, ampak se bomo še bolj preobrazili v volkove.
