Nove veje podjetništva nam vzbujajo upanje, da strast, v kateri delodajalci in gospodarstvo nasploh ne vidi potenciala, spremenimo v obliko preživljanja. Primarno gre za dano možnost ali priložnost vsakega posameznika, ki temelji na izkoristku njegovih sposobnosti. A pri nastopu na trgu ne šteje le ozko specialistično znanje, pač pa mora podjetnik znati poiskati tudi vire financiranja, splesti mrežo poznanstev in navsezadnje proizvod ali storitev oblikovati tako, da bo všeč dovolj velikemu krogu kupcev. Sploh zadnje dominira v kapitalistični družbi, torej je trženje nuja pri uspešnosti.
Spremembe na trgu dela so povzročile pravo epidemijo nastajanja espejev in posledično tudi njihovega zapiranja. Po podatkih Statističnega urada Slovenije je bilo leta 2008 v Sloveniji delujočih 73.633 samostojnih podjetij, do leta 2015 pa se je njihovo število razbohotilo na 92.147. Podjetniško kohezijo je torej v sedmih letih sklenilo kar 18.514 novih državljanov. Ideja, da je najbolje biti sam svoj šef, očitno ostaja močna, pridružuje pa se ji še pomanjkanje možnosti zaposlitev milenijcev, ki v iskanju idealnega dela najdejo odrešilno bilko morda v alternativi, torej samozaposlitvi in ustvarjanju svoje poti.
Na udaru so predvsem mlajše generacije, ki le stežka dobijo zaposlitev. Delodajalci se namreč nočejo obvezati z zaposlitvijo za nedoločen čas in se zato raje poslužujejo fleksibilnejših oblik sodelovanja, kar espeji zagotovo so. Podjetja tako z njimi sklepajo pogodbe o sodelovanju in izvajajo dela po projektih, kar jim omogoča razbremenitev mnogih zanje neprijetnih stroškov. Posledično se na trgu vzpostavlja vse večja konkurenca, ki se zrcali v cenejši izvedbi projektov. Ljudje so se zato primorani spopasti z vse višjimi zahtevami, ko se podajajo na svojo podjetniško pot.
Interdisciplinarnost je nujna
Izobraževanje ne da dovolj znanja in prakse, kako ravnati podjetno in se v tem norem svetu posla sploh znajti. Če nam znanja ne da izobraževalni sistem, kje ga bomo torej dobili? Največkrat se po odgovore zatečemo na internet, če iščemo kakšne bolj konkretne, aktivne in oprijemljive oblike pomoči, nam to ponudijo razna društva in zavodi, ki se ukvarjajo s podjetniškim svetovanjem.
Govorili smo z Borutom Borštnikom, direktorjem Zavoda mladi podjetnik, ki vsem generacijam, predvsem pa mladim, ponuja celostno svetovanje, pomoč pri realizaciji idej, ustanovitvi podjetja, začrtanju poslovne poti… Borštnik priznava, da tudi on znanja ni dobil s študijem, ampak z izkušnjami, ki si jih je nabral z delom v svojem podjetju. Podjetništvo je navsezadnje panoga, ki se spreminja iz dneva v dan. »Torej se vsakodnevno učiš, izpopolnjuješ in širiš znanje,« pravi. Presenetljivo je dejstvo, da pri iskanju svetovanja niso najaktivnejši najmlajši v podjetništvu, ki so pravkar zapustili šolske klopi in pristali v krutem svetu podjetništva, temveč starejši, med 35. in 45. letom, zaposleni z željo svoje cilje in sanje končno uresničiti. S kakšnimi težavami se pri ustanovitvi podjetja srečujejo oziroma kaj je njihov razlog, da poiščejo nasvet? Interdisciplinarnost. »Ko odpreš podjetje, moraš biti seznanjen z vsem in se na vse spoznati: kako s financami, kako promovirati svoj produkt in prodreti na trg ter navsezadnje biti odličen v dejavnosti, ki jo opravljaš,« sklene Borštnik.
Biti sam svoj šef ali delati zanj?
Rutina službenega delovnega časa utegne biti monotona ali pa je razmerje med količino dela in plačilom zanj nesprejemljivo – sploh s porastom oblik prekarnega dela – zato je pri samostojnih podjetnikih mikavno ravno to, da si lahko sami prilagajajo delovnik in porazdelijo delo. Kapital ustvarjajo predvsem zase, morebitne nadure se jim lahko precej bolje obrestujejo kot nekomu s točno določeno urno postavko. V primeru bolezni in celo oddiha naletimo na izostanek od dela in posledično podjetnik, če nima drugih zaposlenih, nima dobička. Medtem si zaposleni lahko vzamejo bolniško ali nekaj tednov dopusta, saj jim v takšnem delovnem razmerju to pripada, ne da bi občutili večji primanjkljaj v denarnici. Plačani so za opravljanje dela, za katero so bili zaposleni, in dohodek je rednim delavcem zagotovljen, samostojni podjetniki pa si ga morajo ustvarjati sami. Neposredno odvisni so od strank, proaktivnost je nuja, če želijo obratovati. Znati se morajo stimulirati, da vedno znova dosežejo maksimalni potencial in iz sebe črpajo zagon za nadaljnje delo. Samodisciplina igra veliko vlogo. Pogosto jim delo preveč narekuje zasebno življenje, saj sta povezana prek mnogih aspektov, vendar bi še vedno morala o(b)stajati tanka meja med obema.
