Pri nas imamo redko srečo, da lahko šparglje, ki se po latinsko in angleško imenujejo asparagus, špansko espárragos, francosko asperges, nemško spargeln, hrvaško pa šparoge ali šparge, zlasti na Obali in v Istri naberemo divje. Spadajo namreč med daleč najbolj cenjene samonikle rastline, ki jih nabiramo od sredine marca do konca aprila. Rastejo na težje dostopnih mestih, pogosto v zavetju lastnih bodik, zato za njihovo nabiranje prav pridejo palica, rokavice, vešče oko, jeklena volja in neobčutljivost za praske. Vse našteto bo odtehtala njihova izjemna aroma na krožniku. Divji šparglji namreč v nasprotju z gojenimi, ki pridejo na vrsto pozneje, premorejo vso polnost žlahtnega grenkobnega okusa, ki ob avtohtonih istrskih jedeh zadovolji še tako zahtevne brbončice. Divjaki pa niso le so veliko okusnejši od gojenih, ampak zaradi težavnega nabiranja tudi precej dražji. Na izletu po Istri boste v aprilu zelo verjetno naleteli na obcestne prodajalce z debelimi šopi te delikatese. Pri tem pazite, da ne kupite že olesenelih. Vredno je poudariti, da je užiten samo tisti gornji del, ki se zlahka odlomi, iz preostanka stebel pa lahko skuhamo kvečjemu osnovo za zalivanje rižote.

šparglji divje zeli Istra Primorska Obala delikatesa