Uradno se je začela pomlad. Zvončki so v Ljubljani že odcveteli, v polnem cvetu so forzicije, zacvetel je prvi regrat in čez nekaj dni bodo najbolj bujne narcise. Je letošnja pomlad zgodnja ali pozna? Lani so zvončki v Ljubljani zacveteli 6. februarja, iva osmega marca in regrat prvega aprila. Pet dni pozneje je prve liste dobil divji kostanj, ki je 15. aprila zacvetel. Ivanjščice pa so zacvetele 29. aprila, a to je že opomnik, da se pomlad poslavlja in prihaja poletje, kajti mesec dni pozneje kmetje travnike že pokosijo.
Lani je po teh podatkih pomlad prišla zgodaj, vsaj če podatke primerjate s povprečjem zadnjega desetletja. Povprečno zvončki zacvetijo 21. februarja, iva devetega marca in regrat štirinajstega aprila, divji kostanj naredi liste 14. aprila, zacveti pa šele tik pred prvim majem 27. aprila. Tako je vsaj v Ljubljani, v drugih krajih Slovenije je malce drugače. Portorož denimo v vseh prehiteva za skoraj mesec dni.
Vse to nam lahko pove fenologija, veda o pojavih, ki je del agrometereologije. Fenologi opazujejo rastline (in živali) ter na tak način ugotavljajo njihovo odvisnost od okolja. Pravzaprav bi lahko rekli, da je to le znanstveno opisana prastara metoda opazovanja naravnih ciklusov, tako kot so to počeli prvi kmetovalci. Kot znanstvena veda pa se je najprej razširila na Japonskem, kjer so tradicionalno opazovali cvetenje češenj in ga slavili kot prihod pomladi. Evropski botaniki so opazovanje razvojnega cikla rastlin kot posledico vremenskih vplivov zapopadli v 18. stoletju s Carlom von Linnejem. Tudi pri nas so v tistem času botaniki zapisovali čas ozelenitve in cvetenja rastlin, denimo Giovanni Scopoli je med svojimi pohodi po slovenskih hribih beležil tudi razvojne cikluse najdenih rastlin. Sredi 19. stoletja se je veda že tako razmahnila, da so postavljali posebne fenološke opazovalnice. V Sloveniji jih je 61, ena je denimo v ljubljanskem Tivoliju, ki je nastala v sklopu mednarodnih fenoloških vrtov sredi 50. let 20. stoletja. Vse rastline v vrtovih tega projekta izhajajo iz istih matičnih rastlin vrta v Nemčiji in so njihovi kloni. To pomeni, da drugačen razvojni ciklus teh rastlin ne izvira iz njihovih genskih zasnov, temveč iz drugačnih vplivov okolja.
Pomlad februarja?
In če se vrnemo na začetek. Še večje razlike, kot so bile med začetkom cvetenja lani in v preteklem desetletju, so v primerjavi s podatki iz začetka opazovanja rastja v parku. Od 60. let prejšnjega stoletja pa do danes se pomladne faze razvoja rastlin povprečno začnejo 6,3 dneva prej. Prav tako rastline pozneje preidejo v jesensko dobo mirovanja, in to kar 4,5 dneva pozneje. To se nam sicer zdi malo, a če se bo ta trend nadaljeval, bo pomlad v prihodnjem stoletju tudi v Ljubljani prišla februarja.
Fenološki podatki pa nam ne podajajo le alarmantnih dejstev o segrevanju podnebja. Ker večina izmed nas ni več tako vezana na naravo, da bi bilo od njenih ciklusov odvisno naše preživetje, tudi fenološke podatke poleg interpretacije za agrometereološke namene uporabljajo za podatke, ki jih potrebujejo urbani ljudje – v meteo medicini. Vse več ljudi namreč zanima, kdaj v mestnem parku zacvetijo posamezna drevesa in trave, ki povzročajo alergije. Tako smo prišli od kmeta, ki je opazoval naravo, da bi vedel, kdaj naj seje ajdo, do meščana, ki čaka, da mu profesionalni opazovalci narave sporočijo, da mora vzeti protialergijsko zdravilo.
