Novela zakona o potrošniških posojilih, ki je začela veljati že v začetku meseca, prinaša kar nekaj novosti. Med drugimi bodo bančniki podrobno preučili kreditno sposobnost potrošnika, kar pomeni, da bodo pod drobnogledom tako posameznikovi prihodki kot tudi izdatki. V naključno izbranih bankah in eni izmed hranilnic smo vprašali, kako bodo to v praksi preverjali.

Ali se torej lahko zgodi, da posameznik, ki je v določenem časovnem obdobju več finančnih sredstev namenil bodisi nakupu obleke in obutve ali pa stanovanjske opreme, nenadoma ne bo več kreditno sposoben? Vprašanja smo naslovili na Abanko, Unicredit, NLB, Inteso Sanpaolo in Novo KBM ter Delavsko hranilnico. Iz koprske in mariborske banke na vprašanja niso odgovorili.

Banke bodo imele polne roke dela

V Abanki pojasnjujejo, da bodo kreditojemalca pozvali k predložitvi dokumentov, na podlagi dokazil pa bodo ocenili njegovo kreditno sposobnost. »Gre za dokumentacijo o prejemkih, izdatkih, kreditnih ali lizinških obveznostih in tako dalje. Iz dokumentacije mora biti razvidno, da bo kreditojemalec lahko odplačeval tudi mesečno obveznost novega kredita. Vsak primer obravnavamo individualno, ocenjujemo pa, da se postopek odobritve posojila ne bo bistveno podaljšal,« pravijo v Abanki.

Kreditno sposobnost v banki Unicredit ocenjujejo na podlagi podatkov o prihodkih in izdatkih oziroma o premoženjskem stanju potrošnika, ki jih pridobijo od potrošnika in iz zbirk osebnih podatkov o boniteti oziroma zadolženosti potrošnika. Gre za tako imenovani sistem Sisbon, kjer so zbrani podatki tako o bančnih računih z odobrenim rednim ali izrednim limitom kot tudi o posojilih, lizinških pogodbah, karticah z odloženim plačilom in tako dalje. Če bodo v banki ugotovili, da izdatki potrošnika vključno z anuiteto novega posojila presegajo njegove celotne prihodke, to pomeni, da ni kreditno sposoben in da je potrebna prilagoditev želja, kot je na primer nižji znesek posojila.

Zaradi teh sprememb bo nekoliko podaljšan proces pridobitve posojila, priznavajo v banki Unicredit, in sicer zaradi dodatnih obrazcev, ki jih bo moral potrošnik izpolniti v fazi odobritve posojila. »Dodatnih stroškov ne bo, za potrošnika pa sklenitev kredita ne bo dražja,« še poudarjajo v banki Unicredit.

Seštevali bodo finančne in gospodinjske izdatke

V Delavski hranilnici bodo kreditno sposobnost kreditojemalca ocenjevali z upoštevanjem njegovih finančnih in gospodinjskih izdatkov, podatke bodo pridobili iz prošnje za kredit in mesečnih izpiskov oziroma plačnih list. »Kreditojemalcu mora od osnove za določitev kreditne sposobnosti ostati najmanj znesek v višini zakonsko določenega minimalnega osebnega dohodka (trenutno znaša 611 evrov), v katerega banka ne posega. Ocenjujemo, da so v zakonsko predpisanem znesku že zajeti redni mesečni izdatki, ki so nujni za preživetje, zato v večini primerov ne bomo podrobno analizirali odlivov,« odgovarjajo v NLB.

Zaradi spremenjene zakonodaje se stroški zadolževanja pri NLB ne bodo spremenili, imajo pa banke z novo zakonodajo dodatne stroške, ki jih do zdaj niso imele. Na vprašanje, ali obstaja bojazen, da bodo mladi zdaj težje prišli do posojila, pa bančniki v en glas zatrjujejo, da sprememba zakonodaje ne bo imela neposrednega vpliva na financiranje mladih.

Več časa za razmislek, odstop tudi brez razloga

Banke in hranilnice bodo po novem morale pred sklenitvijo posojila potrošniku ponuditi sedemdnevni rok za razmislek, po podpisu pogodbe pa bo potrošnik imel še 14 dni časa, da brez navedbe razloga odstopi od pogodbe. Če bo potrošnik želel sedemdnevni čas za razmislek, se bo postopek odobritve posojila zavlekel, že opozarjajo v Delavski hranilnici. Da je za potrošnika dodatni čas za razmislek dobra rešitev, pa se strinjajo v naši največji banki, a poudarjajo, da so s tem lahko povezani stroški, ki jih bo moral povrniti banki.

»Možnost za odstop od pogodb je imel potrošnik že v prejšnji zakonodaji, vendar se v praksi to ni uporabljalo. Potrošnik bi namreč v vmesnem času moral zagotoviti alternativni vir sredstev, s katerim bi poplačal svoje obveznosti in stroške, ki so ob tem nastali, kot so na primer notarski stroški,« dodajajo v NLB. V Unicredit banki in Abanki pa omenjeno zakonsko rešitev pozdravljajo, saj menijo, da gre za zaščito potrošnika.

Novela zakona o potrošniških posojilih predvideva, da bodo banke proti plačilu lahko opravljale tudi storitve svetovalca najugodnejših posojil, pri tem pa ne bodo smele favorizirati svoje ponudbe. Vendar pa v bankah in Delavski hranilnici tovrstnih storitev za zdaj ne opravljajo.