Takšen vzdevek mi lahko nedvomno le laska in da dodatno energijo. Ko trener, ki gara na terenu, čuti, da mu nekdo daje dodatno energijo in ga podpira, da bodo tekmovalci lahko delali bolje, hitreje in močneje, je to zelo lepo.
Čemu pripisujete izjemen rezultatski napredek številnih posameznikov, med katerimi je v tej sezoni kar devet alpskih smučarjev doseglo najboljše rezultate v karieri?Ves čas iščem razloge, zakaj so stvari potekale tako, kot so. Najbližje mi je razmišljanje trenerja Klemna Berganta. V zadnjih treh letih se je oblikovala trenerska struktura, ki po slabšem rezultatu ne dela panike, temveč išče razloge, zakaj se je to zgodilo. Napake skušamo čim prej odpraviti. Na drugi strani ob dobrih rezultatih ne delamo evforije. Uspehe smo dosegli s ciljno usmerjenim delom ter jasno zastavljenimi cilji in strategijami. Načrta se moramo držati naprej in vztrajati na začrtani poti.
Sicer pa se je posebna sezona nakazala že na oktobrskem ledeniškem uvodu v Söldnu. Vsi so tedaj pričakovali, da bo Ana Drev začela sezono z uvrstitvijo na zmagovalni oder, jaz pa sem si pri sebi od nje želel le potrditev, da sodi med najboljših sedem veleslalomistk. Rezultat je bil, da Ana ni bila povsem pri vrhu, potrdila pa je moje želje. Hkrati je na prvi progi nase opozorila Tina Robnik. Ko je naslednji dan Žan Kranjec odpeljal odlično na prvi progi, so si vsi želeli, da bi ubranil deseto mesto. In kaj je storil? Na drugi progi je dodal plin in napredoval na četrto mesto. Nadaljevanje sezone je bilo v vseh disciplinah zelo podobno, v večini navdušujoče.
Z izjemnim nizom uspehov bodo pričakovanja vse višja. Boste v olimpijski sezoni pripravljeni na nove izzive?Ne bojimo se višjih pričakovanj in večjih pritiskov. Apetiti se hitro dvignejo. Na začetku sezone smo si želeli, da se bi Ilka Štuhec uvrstila na zmagovalne stopničke, postala pa je serijska zmagovalka. Če ob koncu sezone ni zmagala, se je že našel kdo, ki ni bil povsem zadovoljen. Zavedamo se, da bo prihodnja sezona olimpijska. Pred nekaj sezonami smo slovenski javnosti obljubili, da bomo v Pjongčang pripeljali vsaj enega tekmovalca, ki bo sposoben osvojiti kolajno. Po zadnjih igrah v Sočiju so se naše napovedi slišale drzne. Zdaj imamo celo več alpskih smučarjev, ki bodo lahko posegli po kolajni. Garali bomo še naprej, saj vsi vemo, kaj si želimo doseči v Južni Koreji. Športnikom moramo zagotoviti pravo podporo, s katero bodo lahko uresničili svoje cilje.
Kot nekdanji trener in zdajšnji funkcionar odlično poznate vse slovenske smučarje. Kdo vas je najbolj presenetil z napredkom?Kar je v tej sezoni naredila Ilka, je dih jemajoče za vsakogar. Takoj na začetku sezone je zmagala, naslednji dan še enkrat in bila ves čas med najboljšimi… Navdušila me je, da je bila kos vsem dodatnim pritiskom in obveznostim, ki jih prinesejo zmage. Brez izkušenj se je znašla na novi poti, na kateri je bila izjemno suverena. Drugih posameznikov ne bi izpostavljal, ne želim nikogar favorizirati, saj si vsi zaslužijo odlično oceno. Bolj me veseli, da v vsaki disciplini prihajamo v ospredje vsaj z enim tekmovalcem, hkrati pa vzgajamo njegovega naslednika. Tako se počasi v svetovnem pokalu oblikuje zrela ekipa, ki bo konkurenčna večjim reprezentancam.
Proračun panoge za alpsko smučanje znaša dva milijona evrov na sezono. Kje so največje prednosti slovenske ekipe v boju z reprezentancami, ki imajo na voljo večkratnik slovenskega proračuna?Že pred nekaj leti sem se nehal ukvarjati s primerjavami proračunov največjih reprezentanc. Dejstvo je, da bomo imeli vselej na razpolago precej manj sredstev, zato moramo pri določenih stvareh improvizirati. Ko se ne ukvarjaš z drugimi, iščeš rešitve pri sebi. Upam si trditi, da slovenski alpski smučarji z razpoložljivim proračunom dosegajo zelo dobre rezultate. In ker so tako posebni, imajo še rezerve. Bolj se ukvarjam z vprašanjem, kaj dodati tekmovalcem, da bodo lahko brez dodatnih finančnih sredstev rezultatsko še napredovali. Športniki morajo delati bolje, kot so, saj bodo lahko le na takšen način napredovali. Sicer bodo ostali na mestu ali nazadovali.
Bi pol milijona evrov višji proračun zagotavljal, da bi dosegali še boljše rezultate?Višji proračun bi nam prišel prav, več denarja pa ne zagotavlja boljših rezultatov. Vsak dan, da ne rečem uro, iščem rešitve, kako športnikom zagotoviti čim boljše pogoje. Vsak primanjkljaj skušam takoj odpraviti s trenutnim stanjem v blagajni. Moja želja v tem trenutku je, da bi v panogi vsakemu športniku v dolgem prehodnem obdobju med sezonama omogočili optimalne pogoje. Da bi se lahko posvetili odpravi napak. Da bi lahko čim bolj testirali opremo. Da bi tisti smučarji, ki si morajo izboljšati startni položaj, lahko sploh tekmovali. Da bi spet drugi opravili čim boljši spomladanski trening. Najbolj pa si želim, da bi lahko ženski ekipi omogočili trening v Južni Koreji, kot bo to storila večina ženskih ekip svetovnega pokala.
In kako kaže?Za zdaj ne prav dobro. Sredstev za odhod v Južno Korejo nimamo, a še nisem obupal. Prepričan sem, da lahko najdemo ta denar, da nekje sveti luč na koncu predora. Ocenil sem, da bi za boljše pogoje v prehodnem obdobju, za dvig kakovosti kondicijske vadbe, razširitev poletnih priprav v Čilu in Argentini ter boljšo podporo izstopajočim posameznikom potrebovali dodatnih 300.000 do 400.000 evrov.
Pričakujete, da bo imela ekipa Ilke Štuhec v naslednji sezoni večje zahteve?Zanesljivo bo imela večje zahteve, saj bo skušala narediti korak naprej. Pri njenih zahtevah ji bomo pomagali. Že skozi to sezono smo se trudili, da smo ekipi kar se da kvalitetno priskočili na pomoč, ko so nas potrebovali. Sicer pa ta trenutek ni pravi čas za delanje zaključkov, saj sta se morali Ilka in njena ekipa do konca sezone povsem posvetiti svojemu delu. Zdaj bo prišel čas, da se usedemo in pogovorimo o prihodnosti.
V Areju se je pred nekaj dnevi končalo mladinsko svetovno prvenstvo, na katerem je odstopala Meta Hrovat, drugih vrhunskih slovenskih rezultatov pa ni bilo. Kakšno je stanje slovenskega smučanja v mlajših kategorijah?Ko smo pred tremi leti prevzemali posle v alpskem smučanju, nas je zelo prizadelo, da šest let praktično nismo imeli C-reprezentance, v kateri naj bi bili najboljši mladinci. Zato se je porušil sistem v mladinskem smučanju. S C-ekipo razbremeniš veliko klubov, saj se stroški najboljših prenesejo na smučarsko zvezo. V smučarski zvezi trenutno pripravljamo program do leta 2025, ki naj bi nam dal želene rezultate v mladinskem smučanju. Tega projekta smo se lotili sredi prejšnje sezone, v kratkem pa bomo prišli do prvih zaključkov.
So klubi kooperativni?Dejstvo je, da gre za širšo problematiko, ki jo lahko uresničimo le ob podpori klubov. Brez sodelovanja klubov prehod z lokalne na državno raven ni mogoč. Izkoristiti moramo praznino, ki jo je prineslo šestletno obdobje brez C-reprezentance, ter storiti vse, da do nje ne bo več prišlo. Za to pa bi bila potrebna reorganizacija celotnega mladinskega programa. Dejstvo je tudi, da nimamo veliko tekmovalcev v svetovnem pokalu. Vselej obstaja bojazen, da se kdo poškoduje. Verjamem, da bi bili z vzpostavitvijo pravega sistema najmlajši alpski smučarji bolj motivirani. Zavedali bi se namreč, da se bodo v primeru, če bodo najboljši med vrstniki, uvrstili v državno reprezentanco. Že na začetku svojega mandata v smučarski zvezi sem rekel, da je moj cilj vzpostavitev štirinivojskega sistema. Torej piramidnega od svetovnega pokala do evropskega, mladinskega in otroškega.
Pred dnevi se je v SZS zamenjal direktor. Jožko Križan odhaja, prihaja pa Franci Petek. Lahko direktorska menjava vpliva na panogo za alpsko smučanje?S Križanom smo sodelovali zelo dobro. Zaradi njega sem se tudi lažje odločil za delovno mesto, ki ga opravljam. Vedel sem, da bom imel ob sebi nekoga, ki bo skušal panogi pomagati, da se bo razvijala in postavila na mesto, kjer je nekoč že bila. Zato je odhod Križana za nas velika izguba. Težko rečem, kako bo naprej. Ko bo prišel Franci Petek na svoje novo delovno mesto, bomo začeli sodelovati in delo nadaljevati tam, kjer smo ga s Križanom končali. Prizadevali si bomo, da bo sodelovanje še naprej konstruktivno.
