Še pred pričanjem klinične psihologinje je Drago Railić prosil za dopolnitev svojega zagovora. V dolgem in na trenutke nepovezanem pripovedovanju je obnovil številne življenjske dogodke od otroštva dalje. Na vprašanja svojega zagovornika je pojasnil, da se celotnega dogajanja na večer smrti žene ne spomni in da se mu v določenih situacijah dogaja, da ima luknje v spominu.
Kot je opisal danes, se sicer spomni ženinega prihoda domov in tega, da sta se začela prepirati, podrobnosti o tem, kako jo je davil, pa da se ne spomni. Sodnica Sinja Božičnik ga je ob tem soočila z njegovo izpovedbo na zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom, v kateri je veliko bolj natančno opisal dogajanje na večer smrti.
Railić je dejal, da ne zna pojasniti, kako se je vse skupaj zgodilo, da se ne spomni, da jo je držal za vrat. Povedal je, da se je v preteklosti v stresnih situacijah kontroliral tako, da je šel na daljše sprehode. Tokrat je odšel do soseda, ki mu sicer nič ni povedal o sporu z ženo, a očitno je odšel ven za prekratek čas.
Po oceni klinične psihologinje Sanje Šešok je Railić šibka osebnostna struktura, ki »se izogiba stresnim situacijam, čustva so mu izrazito tuja, jih ne pozna in ne prepozna, v svojem življenju se temu ni posvečal, ker je bil v življenju prikrajšan za normalen osebnostni razvoj, v katerem bi se lahko čustva izoblikovala«.
