Potrošniške organizacije ocenjujejo, da je kljub velikemu številu odkritih nevarnih izdelkov to le vrh ledene gore. Monique Goyens, generalna direktorica Evropske potrošniške organizacije BEUC: "Te številke kažejo, da trgovci – klasični in spletni – ne morejo zagotoviti, da so izdelki, ki jih prodajajo, varni. Potrošniki ne pričakujemo, da bodo varna le zdravila ali hrana, ampak tudi igrače, elektronika in oblačila. Področje varnosti izdelkov ureja zastarela zakonodaja, ki ne ustreza digitalizaciji naše družbe. Čas je, da politične govore zamenjajo dejanja, varnost potrošnikov ne more čakati."
Pod drobnogledom tudi spletne tržnice
Vse več nevarnih izdelkov, prijavljenih v sistemu hitrega obveščanja, prihaja iz spletnih trgovin. Zato je Komisija okrepila svoje sodelovanje s podjetji Amazon, eBay in Alibaba, da bi s svojih spletišč, umaknila potencialno nevarne ali neskladne izdelke. Lani so tako v sistem RAPEX prijavili 244 nevarnih izdelkov, ki so jih potrošniki v EU kupili prek spletnih tržnic. Več držav članic je že ustanovilo posebne skupine za spremljanje spletnih strani in sledenje nevarnim izdelkom, ki jih prodajajo na spletu. Poleg tega so podjetja Amazon, eBay in Alibaba privolila, da bodo okrepila svoja prizadevanja za umik tovrstnih izdelkov, kadar jih bodo odkrili regulativni organi EU. V ta namen so spletne tržnice za organe vzpostavile enotno kontaktno točko.
Tudi lani največ nevarnih igrač
Leta 2016 so bile največkrat prijavljena kategorija izdelkov igrače (26 odstotkov), sledili pa so jim motorna vozila (18 odstotkov) ter oblačila, tekstil in modni izdelki (13 odstotkov). Kar zadeva tveganja, je bilo v letu 2016 najpogosteje prijavljeno tveganje poškodb (25 odstotkov), sledilo pa mu je kemično tveganje (23 odstotkov).
Več kot pol prijavljenih izdelkov iz Kitajske
Večina nevarnih izdelkov, prijavljenih v sistem, je prišla iz držav izven EU. Za 53 odstotkov (1069) prijavljenih izdelkov je bila kot država izvora navedena Kitajska. Število obvestil o izdelkih s Kitajske se je glede na leto 2015 zmanjšalo za 9 odstotkov. Leta 2016 so bile kot država izvora pri 102 prijavah (5 odstotkov) navedene Združene države Amerike, pri 53 prijavah (2,6 odstotka) pa Turčija. Slovenija je lani v sistem RAPEX prijavila 15 nevarnih izdelkov.
V sistemu RAPEX 31 držav
Sistem hitrega obveščanja RAPEX je bil ustanovljen leta 2003. V sistemu trenutno sodeluje 31 držav (vse članice EU ter Islandija, Lihtenštajn in Norveška). Sistem hitrega obveščanja deluje zaradi vsakodnevnega in neprekinjenega tesnega sodelovanja med državami članicami. Vsak teden je na spletišču evidentiranih in objavljenih približno 50 obvestil. Informacije o umiku in odpoklicu izdelkov objavlja Zveza potrošnikov Slovenije na svoji spletni strani www.zps.si.
Vir: www.zps.si
