»Ta teden smo zaposlili sedem novih sodelavcev in nas je zdaj že 115,« hitro rast podjetja opisuje Jernej Zupančič, direktor in solastnik podjetja Cleangrad. Ljutomersko podjetje, ki je specializirano za projektiranje in izdelavo čistih prostorov, je bilo leta 2014 nominirano za gazelo podravsko-pomurske regije, pred kratkim pa je njegov prispevek k slovenskemu gospodarstvu in družbi prepoznala tudi Gospodarska zbornica Slovenije in mu podelila priznanje za gospodarske dosežke.
Cleangrad je lani ustvaril skoraj 10 milijonov evrov prihodkov, kar je glede na leto 2015, ko so zaposlovali 78 ljudi in prodali za 7,49 milijona evrov, kar 20-odstotna rast. Podjetje se je med naročniki utrdilo kot zanesljiv partner, ki zagotavlja visoko kakovost izdelkov in njihovo hitro dobavo ter še vedno konkurenčne cene. Ves čas se mu povečuje obseg dela, zato bodo po sedanjih načrtih prihodnja dva meseca delali v dveh izmenah.
»Imamo preveč naročil, da bi lahko še naprej delali samo po devet ur in vse sobote,« pojasnjuje Zupančič. Trenutno sodelujejo v štirih projektih manjšega obsega, če bodo letos pridobili še dva večja, bodo dvoizmensko delo nadaljevali, s čimer bodo hkrati zagotovili, da bodo sodelavci končno lahko za konec tedna prosti.
Kadrovsko stisko rešujejo s tujci
Zaradi rasti in povečevanja obsega naročil so tudi pri njih kadri precejšnja cokla hitrejše rasti, saj jih zelo težko pridobijo. Sive lase jim dela tudi fluktuacija, predvsem pri mladih, ki se po njihovih izkušnjah pogosto izkažejo za precej razvajene.
»Vedno težje dobimo dobre sodelavce, ki bi znali vsaj en tuji jezik. Potrebujemo monterje s končano srednješolsko izobrazbo katerekoli tehnične smeri. Ker pri nas zanimanja očitno ni, imamo zaposlenih sedem sodelavcev iz Srbije. Že dalj časa iščemo tudi inženirje z znanjem tujega jezika, a se nam ne javijo, saj se zaradi bližine Avstrije, kjer so davki na plačo nižji, raje zaposlijo tam,« pove Zupančič.
Kljub temu vztrajno krepijo lasten razvojni oddelek, v katerem dela že devet strokovnjakov, s čimer si še izboljšujejo konkurenčno prednost. Podjetje začenja digitalizirati poslovne procese, kar med drugim pomeni, da bodo povezali vsa delovna mesta, s čimer si bodo zagotovili podatke v realnem času in imeli možnost optimizacije proizvodnih procesov.
»To je nujno, saj nam dobavitelji dvigujejo ceno, česar pa si mi pri končnih kupcih ne moremo privoščiti, saj se med seboj celo obveščajo, po kakšni ceni smo oddali svoje ponudbe, zato moramo iskati notranje rezerve,« poudarja Zupančič.
Rešitev za večjo konkurenčnost
Za pomembno spremembo so se odločili pred dvema letoma, ko so potencialnim kupcem začeli ponujati svoje projektantske storitve v začetni fazi projekta, torej v fazi zasnove. To pomeni, da ne čakajo več, da jim naročnik načrte pošlje šele v gradbeni fazi, pač pa za detajlni prikaz poskrbijo že v fazi osnutka projekta. S tem so si zagotovili hitrejše vstopanje v projekte, zagotavljanje celovitejše ponudbe ter dodali pomemben dejavnik h krepitvi konkurenčnega položaja.
»Tako že zdaj vemo, da smo dobili pomemben projekt, pri katerem pa bomo začeli delati šele prihodnje leto. Je pa tudi res, da je ta naša storitev polovico cenejša kot pri tujih projektantskih hišah. S tem smo najprej začeli pri podjetju Janssen Pharmaceutical,« opisuje Zupančič. Uspeh jim daje samozavest, da si upajo vstopati tudi v večmilijonske projekte. Tekmece imajo predvsem v Italiji, Nemčiji, Belgiji in Švici. »Ti so bili dolgo prepričani, da lahko, ker smo majhni, izvajamo le manjše projekte. Ko pa smo lani začeli delati z belgijsko Mithro, so postali bistveno bolj pozorni na nas,« v smehu pojasnjuje Zupančič.
Farmacevti bodo veliko vlagali
Ljutomersko podjetje, ki ustvari 99,3 odstotka prihodkov od prodaje v tujini, ima proizvodnjo zasedeno do julija. Njihovi glavni trgi so Nizozemska, Belgija, Švica in Avstrija, največji naročniki pa Johnson&Johnson, Pfizer, Janssen Pharmaceutical, Mithra in Octapharma. Ker delajo predvsem projektno, lahko poslovanje načrtujejo kvečjemu za pol leta naprej, Zupančič pa je tudi za naprej zelo optimističen, saj farmacevtska industrija, s katero sklenejo skoraj 90 odstotkov poslov, veliko vlaga.
Ne le v nove objekte, pač pa bo prihodnja leta zaradi starosti veliko vlaganj v obnovo čistih prostorov. Samo Janssen Pharmaceutical bo v prihodnjih petih letih izpeljal prenovo vseh svojih proizvodnih prostorov, kar pomeni nekaj deset tisoč kvadratnih metrov površin.
Nekaj projektov bo tudi v Sloveniji. Med drugim bo Lek na Prevaljah širil svoje zmogljivosti in je sredi preteklega leta že kupil prostore podjetja Koratur. Večji delež prihodkov, ki znašajo trenutno slabo desetino, želijo v prihodnje ustvarjati tudi z obnovo bolnišnic. Velik potencial pa je tudi pri drugih segmentih, kot so prehrambna industrija, nanotehnologija, laboratoriji oziroma organizacije, kjer potrebujejo sterilne prostore. Lani so sodelovali pri obnovi slovenjgraške bolnišnice, pa tudi pri obnovi oddelka za patologijo v ljubljanskem UKC.
Zupančič je sicer zagovornik zmernejše rasti podjetja. Letos naj bi prihodke povečali še za nekaj odstotkov, za leto 2018 pa kaže, da bodo ostali na podobni ravni.
