Svoboda za najstnike pomeni, da dobijo priložnost sami odločati o nekaterih stvareh, s čimer se starši včasih težko sprijaznijo. Največ svobode imajo otroci oziroma mladostniki, ki odraščajo v demokratični družini, kjer so si starši in otroci enakovredni ter odločitve sprejemajo skupaj. Najmanj svobode pa imajo otroci, ki odraščajo v družini z avtoritarno vzgojo, saj o vsem odločajo le starši.
Svoboda je običajno odvisna od izpolnjevanja pogojev. Vse temelji na zaupanju, ki pa ga je treba varovati. Pogoji so različni, v eni družini so to lepe ocene, v drugi uspeh v športu, spet drugje je pomembno, da so opravljena določena hišna opravila. Te pogoje se mladostniki trudimo izpolnjevati, da bi dobili več svobode pa tudi ohranili zaupanje. Če pa je to zaupanje izgubljeno, ga je zelo težko spet pridobiti.
Od tega, koliko svobode odločanja imamo v mladosti, je odvisno tudi, ali bomo kot odrasli samostojni. Poznamo primere, ko so bili starši preveč zaščitniški in mnenja, da delajo otroku uslugo, a so mu s tem naredili le škodo. Poleg teh obstajajo tudi tisti, ki jim je bilo dovoljeno vse in zdaj svoje nespametne najstniške odločitve obžalujejo.
Skozi življenje sem bila sama deležna avtoritarne vzgoje, v kateri sta bila cenjena uspeh in poslušnost. Z uboganjem sem si pridobivala zaupanje in počasi tudi svobodo. Vendar se meje premikajo počasneje kot pri vrstnikih, ki so vajeni dogovarjanja s starši. V mojem primeru je za dosego določenega cilja treba poiskati dobre argumente, ubogati in biti uspešna. To je vedno bilo nekaj, kar je bilo treba sprejeti.
Najboljša vzgoja je demokratična, saj poleg tega, da imamo določeno svobodo, potrebujemo starše, da nas imajo radi in nas ohranjajo na pravi poti, da ne delamo napak, ki bi jih kasneje obžalovali. Med obdobjem mladostništva nam velikokrat ni lahko, saj se nam dozdeva, da nam je storjena marsikatera krivica.
V življenju želimo uživati in mnogokrat zahtevamo zelo veliko svobode, ki nam je starši še niso pripravljeni dati. Tudi njim ni lahko, saj nas želijo obvarovati, zato lahko postanejo preveč zaščitniški, kar pa pripelje do konfliktov. Za dober odnos bi oboji morali popuščati in sprejemati kompromise. S pravo vzgojo in pravo količino svobode v mladosti se naučimo odgovornosti, to nas pripravi na naše odraslo življenje.
Vzgoja mi je dala določeno disciplino, ubogljivost, željo po uspehu, prizadevnost … Sem pa tudi mnenja, da sama ne znam vedno sprejemati najboljših odločitev, saj so to zame običajno naredili starši.