Podpora Cerarjevi vladi je ta mesec precej padla. Da je njeno delo uspešno, v tokratni raziskavi Vox populi meni slabih 36 odstotkov vprašanih. To je skoraj pet odstotnih točk manj kot prejšnji mesec oziroma enak rezultat, kot ga je vlada dosegla decembra lani, ko so koalicijo majali zdravstveno-sindikalni konflikti. Da aktualna ministrska ekipa dela slabo, pa tokrat meni kar 62,6 odstotka anketirancev, kar je osem odstotnih točk več kot pred mesecem dni in enajst odstotnih točk več kot januarja letos, ko si je Cerarjeva vlada prislužila najmanj negativnih ocen doslej.
Občuten padec priljubljenosti aktualne ministrske ekipe nakazuje, da ji javnost pripisuje vsaj del krivde za zgodbe, kot je Cimos, oziroma da ni zadovoljna s kadrovanjem na najpomembnejše položaje, povezane z upravljanjem državnega premoženja. Tako je v zadnjih tednih odmevala vprašljiva izbira kandidatov za nadzornike Slovenskega državnega holdinga, pa koalicijski prepiri ob popolnjevanju uprave SDH… Prav tako vprašani očitno niso navdušeni nad mešetarjenjem s kandidati za ustavne sodnike, kar, kot kaže, še najbolj zamerijo največji vladni stranki oziroma niso zadovoljni z njenim približevanjem Janševi SDS.
Prav SMC je namreč podpora v zadnjem mesecu najbolj padla – s februarskega drugega mesta je zdrsnila na četrto, njen predsednik in premier Miro Cerar pa je na lestvici najbolj priljubljenih politikov padel s šestega na deveto mesto. SMC sta poleg SDS prehiteli obe koalicijski partnerici SD in DeSUS.
DeSUS s šestega na tretje mesto
Na strankarski lestvici so že šesti mesec zapored v vodstvu Janševi Slovenski demokrati, ki jim je podpora še nekoliko zrasla. Da bi na volitvah, če bi bile danes, obkrožili SDS, je odgovorilo 14 odstotkov vprašanih. Če pa upoštevamo zgolj opredeljene anketirance (tistih, ki bi šli na volitve in so vedeli navesti, koga bi volili, je dobra polovica vprašanih), bi SDS dobila 27 odstotkov glasov. Tako visok rezultat so anketarji Ninamedie Janševi stranki zadnjič namerili junija lani.
Nekoliko višjo podporo kot prejšnji mesec so zabeležili tudi Židanovi Socialni demokrati. Februarja so bili s slabimi 19 odstotki opredeljenih glasov na tretjem mestu tik za SMC, tokrat pa so z 21 odstotki prepričljivo drugi. S šestega mesta, na katerem je bila vse od lanskega marca, pa se je na tretje mesto povzpela DeSUS. Stranki upokojencev je nedavni kongres, na katerem so začeli volilno kampanjo, njen predsednik Karl Erjavec pa je napovedal izboljšanje rezultata zadnjih volitev in sprožil razpravo o ponovni uvedbi obveznega služenja vojaškega roka, koristil. Če bi bile volitve danes, bi DeSUS obkrožilo 12,6 odstotka opredeljenih anketirancev (februarja tri odstotne točke manj), kar je po raziskavi Vox populi celo najboljši rezultat Erjavčeve stranke v tem mandatu.
Največja vladna stranka SMC je, kot rečeno, pristala šele na četrtem mestu strankarske lestvice, res pa je razlika med njo in DeSUS zelo majhna. SMC bi dobila 12,2 odstotka opredeljenih glasov, kar je skoraj sedem odstotnih točk manj kot pred mesecem dni in kar 22 odstotnih točk manj kot na zadnjih parlamentarnih volitvah julija 2014. Odstotno točko za SMC zaostaja Združena levica, v parlament pa bi se uvrstila še Nova Slovenija, ki bi jo obkrožilo slabih 10 odstotkov opredeljenih anketirancev. Obema je podpora v primerjavi s prejšnjim mesecem nekoliko padla.
Kdo bi bil najprimernejši za premierja
V tokratni javnomnenjski raziskavi nas je zanimalo tudi, koga anketiranci vidijo kot najprimernejšega kandidata za prihodnjega predsednika vlade. Našteli smo jim sedem politikov, in sicer predsednike vseh parlamentarnih strank (ker je Združena levica koalicija, ki nima predsednika, smo navedli njihovega vodjo poslanske skupine Luko Mesca) ter ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Kot smo poročali, si namreč tako v SD kot v DeSUS želijo, da bi jim predvolilno sodelovanje z Jankovićem prineslo za zmago potrebne glasove Ljubljančanov, politični analitiki pa so precej enotni, da lahko ljubljanski župan k rezultatu posamezne stranke pomembno prispeva le, če ga bo javnost dojela kot možnega mandatarja.
Najprej smo anketirance zaprosili, da z ocenami od ena do pet opredelijo, kako primeren bi bil posamezni politik za predsednika vlade. Najvišjo povprečno oceno (2,78) si je prislužil prvak SD Dejan Židan, sledi mu predsednica Nove Slovenije Ljudmila Novak (2,58), na tretjem mestu pa je Zoran Janković (2,55). Od četrtega do sedmega mesta so se zvrstili Miro Cerar, Janez Janša, Karl Erjavec in Luka Mesec. Največ ocen pet – enajst odstotkov – si je prislužil prvak SDS, a je hkrati prejel tudi največ nezadostnih ocen. Da sploh ni primeren za premierja, je namreč ocenilo kar 41,5 odstotka vprašanih. Če k temu prištejemo še tiste, ki so ga ocenili z oceno dve, vidimo, da njegovemu ponovnemu vodenju vlade ni naklonjenih kar 60 odstotkov vprašanih.
Na drugo mesto se je po številu ocene pet uvrstil Janković, prisodilo mu jo je osem odstotkov anketirancev. A ima tudi on kar precej nasprotnikov: 27,4 odstotka vprašanih ga je ocenilo z ena in 24 odstotkov z dve. Židanu in še zlasti Novakovi sta uvrstitev na prvo oziroma drugo mesto torej prinesla predvsem velik delež srednjih ocen in manj negativnih ocen, kot so jih prejeli njuni tekmeci (prvemu je oceno pet namenilo 7,6 odstotka vprašanih, ena pa slabih 20 odstotkov, Novakovi pa je odlično oceno prisodilo slabih pet odstotkov anketirancev, nezadostno pa 18 odstotkov). Židan je sicer poleg Cerarja prejel največ prav dobrih ocen.
Več volilcev SMC je izbralo Jankovića kot Cerarja
Drugačen vrstni red pa smo dobili, ko smo anketirance vprašali, kdo od omenjenih sedmih politikov bi bil po njihovem mnenju najprimernejši kandidat za predsednika prihodnje vlade. Tokrat se je na prvo mesto uvrstil Janez Janša, ki ga je kot najboljšega kandidata za bodočega premierja izbralo 17 odstotkov vprašanih, odstotno točko manj se jih je odločilo za Židana, sledijo Janković (slabih 13 odstotkov), Cerar in Erjavec, zadnje mesto pa si delita Novakova in Mesec. Janševo prvo mesto nedvomno lahko pripišemo temu, da sta bili ponujeni le dve imeni politikov, ki sodita na politično desnico (torej Janša in Novakova), glasovi na levici pa so se razkropili med pet kandidatov.
Tudi pri tem vprašanju so bili Jankoviću še zlasti naklonjeni volilci SMC. Da bi bil sedanji ljubljanski župan najprimernejši kandidat za naslednjega premierja, je menilo kar 42,5 odstotka privržencev največje vladne stranke, da bi bil to Miro Cerar, pa 25 odstotkov. Aktualnemu premierju so bili bolj kot privrženci njegove stranke naklonjeni volilci DeSUS: za bodočega mandatarja ga je izbrala skoraj tretjina podpornikov stranke upokojencev, Erjavca 27 odstotkov, Jankovića zgolj sedem odstotkov. Za Dejana Židana se je odločilo 31 odstotkov volilcev SD, medtem ko bi jih 18 odstotkov na Gregorčičevi raje videlo Jankovića.
