Najbolj me je presenetilo in globoko prizadelo, da na plodna tla ni padla niti kot kamen trdna argumentacija obeh uglednih institucij, da se z minimalno plačo da čisto lepo preživeti, tudi z devetimi evri manj, kolikor je pač znašal prejšnji minimalec. Pa kam smo prišli, ljudje božji, da se ne verjame niti cvetu slovenskega gospodarstva in politike? Gospodje iz GZS in OZS ne govorijo na pamet. Prepričan sem, da trditev temelji na osebnih izkustvenih dognanjih oziroma da so sami leta in leta štiričlansko družino preživljali s plačnim minimalcem. In to ne slabo, če samo pogledamo, kje stanujejo in v čem se vozijo in da so kljub nizki plači primerno rejeni.
Resda niso trditve o čisto spodobnem življenju štiričlanske družine z nekaj več kot šeststo evri natančneje elaborirali, ampak, dragi moji, to bi bilo izdajanje poslovnih skrivnosti. Gre za intelektualno lastnino, s katero že ne gre razmetavati in je deliti raji zastonj. Naj sami probajo, mislim snažilke, krivci železa, natakarji, kopači jarkov in drugi prejemniki minimalcev. Sicer pa, kdo jim je kriv, da niso tovarnarji, veleobrtniki, finančni mešetarji, ministri in zaposleni na GZS in OZS. Resda so tudi na OECD in v nekaterih močnih svetovnih finančnih institucijah poskušali izračunati, kako štirje lahko preživijo z nekaj več kot 600 evri, a so jim menda računalniki pri tej operaciji crknili. To ne pomeni, da je nemogoče krasno (pre)živeti s 150 evri na glavo družine, ampak da imajo zanič računalnike.
Meni je, denimo, uspelo v nekaj minutah. Zelo preprosto je in mislim, da so na povsem isti način doma ravnali tisti, ki danes sitnim proletarcem poskušajo razložiti, da se s takšno plačo ne le da preživeti, ampak tudi privarčevati.
Startamo iz mesečne potrošniške košarice, statistične kategorije, ki menda zadošča za normalno življenje in je 1,74-krat večja od minimalca. Je pa ta enega jurja vredna košarica čisti nateg, saj pol tistega, kar je notri, normalen človek sploh ne potrebuje. Sama navlaka.
Družina, ki živi na minimalcu, naj se najprej odpove avokadu. Poglejte, 1,40 evra je kos, potrebujejo dva na teden, torej osem na mesec ali 11,20 evra. Iz košarice je treba zabrisati obisk teatra. Kaj pa, lepo vas prosim, potrebuje družina delavca v pohištveni tovarni Vojno in mir? Da je potem čisto zmedena, ker Jernej Šugman leta po odru, oblečen v žensko. Imajo televizijo in tam je vse: zabava – Slovenski pozdrav, izobraževanje – Male sive celice in informativni program – Nova 24TV, ki delavnemu človeku zagotavlja vse Janševe alternativne politične resnice in mu širi horizonte vse tja do Vnanjih Goric. Prihranek: 120 evrov.
Tudi avta ne potrebuje. Niti tistega za 99 evrov na mesec, kot pravi reklama, ki pa ne pove, koliko let trganja od ust traja odplačevanje. Hoditi peš je zdravo, če pa otroka, namesto da gresta v šolo z mestnim busom, tečeta za njim, družina privarčuje še dve šolski mesečni vozovnici ali 40 evrov .
Vsaka delavska družina ima na podeželju kakšne sorodnike. Ob nedeljah se lepo napravljena mestna delavska družina odpravi peš na izlet ravno v vas, kjer so sorodniki doma, in potrka na vrata ravno v času kosila in potem »joj, joj, se opravičujemo, vi pri mizi, mi pa kar tako, nenapovedano, pridemo kdaj drugič«, sorodniki pa nazaj »nič hudega, kar naprej, se bo tudi za vas našlo, dovolj je vsega, prisedite, prisedite«, obiski pa »saj ni treba, a če že silite…« Štiri nedelje na mesec in imamo nov prihranek, zdaj na račun nedeljskega kosila, v višini cca 88 evrov.
Ker pa je na Rdečem križu in Karitasu dovolj riža, moke in olja in ker je bolje, da to dobi družina z minimalcem kot pa kakšni sirski begunci, naj se žena delavca enkrat na teden sprehodi do tja, namesto da vsak dan visi pred zavodom za zaposlovanje in išče delo, ki ga nikoli ne bo dobila, in tako privarčuje še 20 evrov.
In otroci naj nosijo obleke starejših bratov in sester, ne pa da jim kupujejo poceni nekakovostna oblačila. Pa kaj, če bo mlajši brat nosil krilo starejše sestre in ona delavske hlače svojega očeta? Malo ju bodo zbadali v šoli, a kaj je to v primerjavi s prihrankom okrog 50 evrov na mesec?
Zgolj s hitrim metanjem nepotrebnih stvari iz potrošniške košarice smo privarčevali 400 evrov in dokazali, da je minimalna plača več kot preveč. Če pa bi se delavska družina tuširala samo enkrat na teden, in to brez mila, ki zaradi aditivov itak škodi koži, če bi otroka domačo nalogo pisala pod eno samo žarnico in če bi imeli vklopljen samo en radiator, potem bi se na stežaj odprla vrata za dodatno bančno varčevanje v višini 5 do 8 evrov mesečno. To so hoteli povedati gospodje iz GZS in OZS in ministrstva, pa se niso hoteli bahati s svojim znanjem.
