»Še vedno smo v prvi vrsti gledališče, torej hiša, kjer nastaja umetnost, res pa je, da smo v slovenskem prostoru zaznali pomanjkanje podpore določenim procesom in vsebinam, kot je na primer razvijanje občinstva, ki smo jih zato vključili v naše delovanje,« pojasnjuje Jure Novak, član umetniškega sveta Gledališča Glej. Naše najstarejše neodvisno gledališče je namreč z letošnjo sezono nekoliko spremenilo programske poudarke, pa tudi svoj notranji ustroj: po tistem, ko je Marko Bratuš novembra lani sklenil mandat umetniškega vodje, so inštitut umetniškega vodje odpravili in ga nadomestili s štiričlanskim umetniškim svetom, ki skrbi za umetniške odločitve, produkcijo in organizacijo.
»Morda se zdi, kot da gre za pri tem radikalno spremembo, toda v resnici smo zgolj formalno uveljavili načela, po katerih smo delovali že prej, na primer odločanje na podlagi dialoga in konsenza,« pove Novak. »Figura umetniškega vodje kot modreca, ki edini ve, kaj in kako je treba, drugi sodelavci pa le bolj ali manj navdušeno sledijo njegovim zamislim, je sicer docela legitimno izhodišče za organizacijo ustvarjalnega procesa, ni pa edino možno.«
Odziv na nove razmere
Pri premisleku prenove programa so se odzvali na spremenjene okoliščine ustvarjanja, ki so zaznamovale zadnja leta. »Pred desetletjem so bile težave gledališkega prostora popolnoma drugačne: primanjkovalo je prostorov za ustvarjanje neodvisnih skupin, mladi ustvarjalci so težko prišli do projektov, programov za razvoj slovenske dramatike ni bilo. Takrat smo se na te potrebe odzvali z vpeljavo različnih produkcijskih oblik, ki so mladim omogočale delo ter razvoj,« razlaga Novak. »Marsikatera od teh vsebin, kot sta na primer razvijanje dramatike in institut prvenca, je medtem prešla v institucije, stalni finančni rezi so neodvisno produkcijo zdesetkali, prostorov za predstavitev je zdaj več kot prej.«
Zato so se odločili, da podporo preusmerijo na področja, ki jih ustanove (še) ne podpirajo, kot so med drugim omogočanje gledališkega glasu najstnikom (v okviru mednarodnega programa Generacija generaciji), spodbujanje kulturne produkcije študentov neakademskih smeri v programu ŠtudenTeater (v sodelovanju z JSKD) in omogočanje stabilnega razvoja umetnikov v uveljavljenem programu Rezident (letos je to dvojec sz3). »Sicer pa smo se v rednem umetniškem programu usmerili zlasti v zagotavljanje kakovostnejših pogojev za delo, čeprav bo zato nastalo manj predstav.«
Najstniki v glavni vlogi
Projekt Generacija generaciji, ki povezuje partnerje iz šestih držav in ga koordinira Gledališče Glej, se denimo osredotoča na upad zanimanja najstnikov za gledališče; razlog je neustreznost ponujenih vsebin, ki so včasih pretirano resne, drugič spet preotročje, predvsem pa največkrat tuje najstniškemu svetu. Gre torej za gledališče »za najstnike z najstniki«, ki dobijo mentorsko pomoč pri produkciji, vendar o estetiki in vsebini predstav odločajo sami.
»To je poskus sodobnejšega pristopa h gledališkemu izobraževanju mladih,« doda Novak. »Seveda to niso vrhunske umetniške stvaritve, so pa zato iskrene in imajo tisto posebno mladostno energijo.« Spomladi se bo projekt sklenil s festivalom, kjer se bodo v Gleju predstavile uprizoritve iz vseh sodelujočih držav, nocoj pa bo v Glejevi dvorani tudi nova premiera iz tega programa, predstava Prihodnost, v kateri mladi premišljujejo o tem, kaj jih (in nas) čaka v prihodnje.
