Po večini so mladostnikom glavni vir denarja starši, kar pa je z našega zornega kota relativno lahko pridobljen denar. Mnogokrat pa pri tem brezsramno pozabimo, da so za ta denar naši starši trdo delali, da so se morali dostikrat čemu odpovedati, da smo si otroci lahko kaj privoščili. To pa ni obsodba, le opomin, da je za marsikoga 100 evrov zelo veliko, nekomu pa predstavlja drobiž – in da stvari seveda nikoli niso črno-bele.

Če se vrnem na poletno službo, vsi s to izkušnjo smo za življenje pridobili pomembni lekciji – večje spoštovanje do denarja naših staršev in še pomembneje, finančno odgovornost. Pri tej izkušnji je bila torej plača še najmanj pomembna stvar. Ključno je, da smo se lahko zavedali, da lastni trud nekaj šteje. In čutili smo lahko tudi ponos in zadovoljstvo zaradi opravljenega dela. Skozi tak proces mlad človek raste in se razvija.

Enkrat bomo postavljeni na razpotje – ali se bomo pripravljeni potruditi, da bomo uspešni, ali pa bomo prodajali bučke, kako je vse, česar se lotimo, pretežko. In da je do 100.000 evrov pač nemogoče priti. Pa to ne bo ravno držalo, če se potrudimo. Navsezadnje tudi s prodajo bučk lahko pridemo do zanimive poslovne zgodbe. Uspeh se začne z idejo. Do cilja pa se pride s trudom.