Ste vedeli, da resnica ni (nujno) pomembna, ko zahtevate popravek? Mediji morajo namreč objaviti popravek svojih člankov, četudi tisti, ki popravek zahteva, z informacijami v popravku zavaja. A zaradi samega termina »popravek« javnost nato vsebino popravka dojema kot korekcijo navedb iz članka, posledično tako tudi v javnosti nastane vtis, da so novinarji tisti, ki so v prvotnem članku naredili napako. Prav zato popravki zbijajo kredibilnost medija. Časopisi, spletni mediji, celo televizije se soočajo s pritiskom različnih nosilcev politične in ekonomske moči, ki medije sistematično obremenjujejo z neutemeljenimi ali vsebinsko spornimi zahtevami za popravek. Toda zakonodaja in tudi sodna praksa sta tisti, ki jim to omogočata. Sodišča tako nemalokrat medijem nalagajo objavo popravkov domnevno prizadetih strank, s čimer mora medij zanikati resnična dejstva – z neresnico.
Debato o popravku je organiziralo Društvo novinarjev Slovenije, a se je ni udeležil nihče z ministrstva za kulturo; prav tistega, ki obljublja dolgo pričakovane spremembe medijske zakonodaje – te vsebujejo tudi pravico do odgovora in popravka.
