Prvih šest mesecev smo v glavnem le sekali, vlaganj v gozdove je bilo izjemno malo, so nam priznali nekateri zaposleni v družbi Slovenski državni gozdovi (SiDG), ki je 1. julija 2016 od sklada kmetijskih zemljišč in gozdov prevzela upravljanje državnih gozdov. Skromna vlaganja seveda občutno spremenijo pogled na poslovno uspešnost družbe, ki je od 1. julija do konca leta 2016 posekala nekaj več kot 530.000 kubičnih metrov lesa, ustvarila 25,7 milijona evrov prihodkov, imela 6,51 milijona evrov dobička, v gozdni sklad je vplačala 5,1 milijona evrov, za gojitvena dela je namenila 418.000 evrov, za naložbe v gozdno infrastrukturo pa 295.000 evrov.
»Podatki kažejo, da je imela država kot lastnica družbe in gozdov pri vsakem prodanem kubičnem metru lesa 23,21 evra finančnega učinka, medtem ko je bil donos leta 2015, v obdobju koncesionarjev, 12,2 evra na kubični meter prodanega lesa. Pred začetkom poslovanja SiDG je bilo mnogo črnih napovedi, a rezultati kažejo še več, kot smo pričakovali,« je v sporočilu za javnost med drugim zapisal kmetijski minister Dejan Židan.
Kako je SiDG podvojil donos iz državnih gozdov
Toda če se minister spomni izhodišč za pripravo zakona o gospodarjenju z državnimi gozdovi, ki so bila podlaga za ustanovitev SiDG, ve, da so njegovi sodelavci na ministrstvu izračunali, da bo donos iz državnih gozdov po ustanovitvi SiDG znašal 24,7 evra za kubični meter prodanega lesa, da bo družba v gozdni sklad v letu 2016 vplačala (skupaj z dobičkom) 8,5 milijona evrov in da bo za nego in varstvo gozdov ter gradnjo gozdnih prometnic na leto namenila okoli 5,8 milijona evrov. Po teh kriterijih poslovni rezultati torej nikakor ne »kažejo več, kot smo pričakovali«.
»Količinski obseg sečenj komaj dosega načrtovano dinamiko za drugo polovico leta 2016, poleg tega razmerje sečenj 80:20 v korist iglavcev ni normalno, zvišuje pa povprečno prodajno ceno lesa in s tem prihodke,« poudarja Dušan Gradišar, direktor družbe Gozd Ljubljana, ki je imela do konca lanskega junija koncesijo za izkoriščanje državnih gozdov. Gradišar opozarja tudi na zelo skromna vlaganja v državne gozdove v drugi polovici leta 2016, saj je družba SiDG za gojitvena dela in za naložbe v gozdno infrastrukturo v šestih mesecih namenila le dobrih 700.000 evrov.
Če bi sledila ustvarjenim prihodkom in dinamiki vlaganj koncesionarjev (ki je bila zadnja leta ravno tako bistveno preskromna), bi morala družba SiDG za ta namen v pol leta odšteti vsaj 1,5 milijona evrov, »glede na potrebno sanacijo zaradi žleda in lubadarja pa vsaj še enkrat toliko«, meni Dušan Gradišar. Nekateri gozdarski strokovnjaki ocenjujejo, da bi bilo treba za gojenje in varstvo državnih gozdov ter gozdno infrastrukturo na leto nameniti okoli devet milijonov evrov oziroma 4,5 milijona v pol leta in ta znesek odšteti od doseženega poslovnega rezultata SiDG. Če upoštevamo še dejstvo, da je SiDG v šestih mesecih posekal skoraj 80 odstotkov iglavcev, ki dosegajo višjo prodajno ceno, in le dobro petino listavcev, bi o »več, kot smo pričakovali«, težko govorili. Takšno razmerje med posekanimi iglavci in listavci se namreč ne more obdržati, saj je v nasprotju z lesnimi zalogami v državnih gozdovih, ki je 46:54 v korist listavcev.
Računsko sodišče je že leta 2009 tudi opozorilo, da država kupi občutno premalo gozdov, le okoli 300 hektarjev na leto. Sklad je zato leta 2010 v razvojni strategiji zapisal, da bo površine državnih gozdov na leto povečeval za 1500 hektarjev, vendar jih je v sedmih letih skupaj kupil le okoli 2300 hektarjev.
Gozdni sklad – veliko uporabnikov, malo denarja
Med najbolj poraznimi leti je bilo lansko. V prvi polovici, ko je z državnimi gozdovi še gospodaril sklad, je za milijon evrov kupil 290 hektarjev gozdov, v drugi polovici leta 2016 pa je država iz gozdnega sklada za nakupe gozdov po podatkih kmetijskega ministrstva odštela le nekaj več kot 300.000 evrov. V ta sklad je SiDG lani vplačal 5,1 milijona evrov od prodaje lesa, kar ne zadostuje niti za izpolnitev obveznosti do občin, na območju katerih so državni gozdovi. Lani je to rento (5,2 milijona evrov) občinam še izplačal sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, letos bo to breme gozdnega sklada, iz katerega bo med drugim šel denar tudi za poplačilo denacionalizacijskih upravičencev. Trenutno je (skupaj z zamudnimi obrestmi) odprtih za okoli 60 milijonov evrov zahtevkov.
