»Znižanje skupnega števila zapornikov v Evropi je dobrodošlo. Več izrečenih alternativnih kazni ne pripelje nujno tudi do več kriminala, pomaga pa pri reintegraciji obsojencev in reševanju problema prezasedenosti zaporov,« je ob včerajšnji predstavitvi zadnjega poročila o stanju v zaporih držav članic evropskega sveta poudaril generalni sekretar Sveta Evrope Thorbjorn Jagland. V Sloveniji je delež obsojencev nizek, še vedno pa se slovenski zaporski sistem sooča s prezasedenostjo. Med zaprtimi je več kot petina tatov, približno petina pa je tudi preprodajalcev droge in roparjev. Približno desetina je zaprtih zaradi umorov in ubojev, vključno s poskusi.

Velike razlike med državami

Statistični podatki o zaporskih sistemih v različnih državah so izjemno pestri, odstopanja pa ogromna. Tako je bilo denimo v Rusiji leta 2015 zaprtih kar 439 obsojencev na 100.000 prebivalcev. Za lažjo primerjavo in osvetlitev golih številk naj povemo, da je v skandinavskih državah v primerjavi z Rusijo delež zaprtih več kot sedemkrat manjši. Na Finskem 55, Danskem 56 in Švedskem 59 na 100.000 prebivalcev. Blizu te druščine je tudi Slovenija, saj je bilo v slovenskih zaporih »le« 68 obsojencev na 100.000 prebivalcev, kar je precej pod povprečjem članic Sveta Evrope (115).

Kljub temu pa pri Svetu Evrope opozarjajo, da so slovenski zapori še vedno prezasedeni. Stanje se sicer izboljšuje in Slovenija ne sodi več v nabor najbolj problematičnih držav, kjer je zasedenost zaporov več kot 110-odstotna. Po povsem svežih (ponedeljkovih) podatkih ministrstva za pravosodje je trenutno v slovenskih zaporih 1373 obsojenih in priprtih, predvidene zmogljivosti pa znašajo 1339 postelj. Zasedenost je torej 103-odstotna, kar Slovenijo uvršča v družbo sosed Avstrije in Italije, pa tudi Srbije in Romunije. Med najbolj problematičnimi državami sta Makedonija (138-odstotna zasedenost zaporov) in Španija (133), v vrhu pa je tudi Belgija s 127-odstotno zasedenostjo zaporov.

Nov zapor do leta 2021?

V Sloveniji za daleč najbolj problematičen zapor velja ljubljanska Povšetova. Tam je trenutno zaprtih 166 oseb, čeprav je uradno prostora le za 135 obsojencev in pripornikov. Stanje naj bi v bližnji prihodnosti izboljšal nov zapor v Dobrunjah ob vzhodni ljubljanski obvoznici, kjer je predvidenih 388 postelj za obsojence in pripornike. Zapor bi po bolj optimističnih scenarijih lahko stal že leta 2021, vendar pa bo treba prej zagotoviti še denar. Na ministrstvu za pravosodje imajo za projekt gradnje ljubljanskega zapora in temeljite prenove (in dograjevanja) ženskega zapora na Igu že rezerviranih nekaj sredstev, po naših informacijah pa tudi računajo na – na načelni ravni menda že dogovorjen – ugoden kredit pri razvojni banki Sveta Evrope, ki je v preteklosti na takšen način že pomagala nekaterim državam na področju zaporskega sistema. Končni znesek za oba projekta uradno ostaja skrivnost, neuradno pa naj bi bila za sedem milijon evrov cenejša kot njun idejni predhodnik – skupni zapor za moške in ženske prav tako v Dobrunjah –, katerega ceno se je ocenjevalo na okoli 70 milijonov evrov.

»Gradnja novega ljubljanskega zapora je nujna, zato smo projekt podprli. Sicer pa je zapor po mojem mnenju še vedno predimenzioniran. Zaporov se ne gradi na zalogo oziroma za vsak slučaj. To lahko sproži miselnost, da ga je treba napolniti,« stanje v slovenskem zaporskem sistemu komentira dr. Dragan Petrovec z inštituta za kriminologijo pri ljubljanski pravni fakulteti.

Preobremenjeni pazniki

Pereč problem v slovenskih zaporih, ki ga Svet Evrope sicer ne naslavlja, je tudi že kronična kadrovska podhranjenost pravosodnih policistov. »Samo še 'flikamo'. Za tri dni naprej ne veš, kdaj boš delal,« nam je pred kratkim potarnal eden izmed paznikov. Ti na leto naberejo za več kot 50.000 nadur (tudi do 90.000), aprila pa bodo prevzeli še varovanje osrednje sodne stavbe v Tavčarjevi ulici v Ljubljani, ki poleg okrožnega ljubljanskega sodišča gosti tudi višje ljubljansko sodišče in vrhovno sodišče.

Za potrebe varovanja sodišča so sicer zaposlili 15 novih pravosodnih policistov, po naših neuradnih informacijah pa si na pravosodnem ministrstvu želijo, da bi čim prej zaposlili še 40 novih paznikov. Vendar pa morajo o nujnosti okrepitev prepričati še druga ministrstva in predvsem finančno ministrico. S koncem gospodarske krize so se namreč apetiti povečali v vseh državnih ustanovah.

V sindikatu državnih organov Slovenije opozarjajo, da imajo nekateri izmed 538 pravosodnih policistov zaradi preobremenjenosti tudi osebnostne in zdravstvene krize. Predsednik sindikata Frančišek Verk upa, da bo nazadnje morda vsaj kakšna inšpekcijska služba državo prisilila, da zaposli več paznikov. Ti so namreč bolj kot ne nemočni v svojih zahtevah, saj je njihova stavka praktično neizvedljiva. Varovanja zaporov in obsojencev ter zagotavljanja prevozov k zdravnikom in na sodišče namreč ne smejo opustiti.

  
  
  
Zapori kriminal kronika