Temelje za obmejno ograjo z rezilno žico so v Babnem Polju delavci izkopali kar v ostanke starodavnega rimskega zidu. S tem je ministrstvo za notranje zadeve poseglo v zaščiteno kulturno dediščino, ne da bi pred tem o posegu obvestilo zavod za varstvo kulturne dediščine, ki je po zakonu pristojen za varovanje tovrstnih spomenikov.
Spomenik najvišjega pomena
Ironija zgodovine je hotela, da je bil tudi v rimskih časih, v 3. in 4. stoletju, obrambni zid namenjen preprečevanju prihoda prišlekov z vzhoda. To je bilo v času, ko je rimski imperij začel razpadati in toniti v dekadenco. Tragedija današnjega časa pa je, da gre za kulturnozgodovinski spomenik najvišjega pomena, opozarja Bojan Djurić, profesor na oddelku za arheologijo ljubljanske filozofske fakultete in predsednik Slovenskega arheološkega društva. »Gre za pomembne ostanke rimskih utrdb, ki so povsem primerljivi s Hadrijanovim zidom v Veliki Britaniji in rimskim obrambnim limesom ob Renu,« pravi Djurić. »Zid v Babnem Polju je največji kompleks zapornih zidov v ilirsko-italskih vratih. Spada v najvišjo možno kategorijo, pravkar je v procesu za razglasitev spomenika državnega pomena, kar je pogoj za to, da ga vpišemo na seznam Unescove svetovne dediščine,« je ogorčen Djurić.
Rimski zid je del zavarovanega arheološkega območja Babno Polje – Zaporni zid Vražji vrtec, delavci pa so po navodilih oziroma pod nadzorstvom MNZ luknje za betonske temelje izkopali kar vanj. Djurić opozarja, da je kopanje lukenj v zid in betoniranje temeljev lahko za Unescovo komisijo problem, saj to nikakor ne ustreza strogim standardom varovanja svetovne dediščine.
O posegu so javnost minuli teden prvi obvestili hrvaški mediji. Z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZKVDS) so nam včeraj sporočili, da jih ministrstvo za notranje zadeve o nameravanem razkopavanju rimskega zidu vnaprej ni obveščalo. To je bržkone posledica tajnosti načrtov za postavljanje obmejne ograje, ki jih na MNZ in policiji že leto in pol skrivajo pred javnostjo. »ZVKDS ni bil obveščen o nameravani postavitvi ograje, tako da za poseg ni izdal kulturnovarstvenih pogojev ali soglasja,« pravi vodja zavodove ljubljanske območne enote Boris Vičič. »Strokovnjaki ZVKDS so si ogledali teren in poročilo o posegu poslali na ministrstvo za kulturo,« pravi Vičič. »Ogled je bil opravljen skupaj s predstavniki MNZ in sedaj že potekajo usklajevanja o sanaciji neustreznega posega.«
Kršenje ustave in zakonodaje
Na ministrstvu za kulturo pravijo, da so nemudoma, potem ko so izvedeli za kršitev, MNZ opozorili na nedopustnost posega. Z MNZ so nam sporočili, da so na sestanku z zavodom pretekli teden vendarle »uskladili potek trase začasnih tehničnih ovir«. »Nadaljnje postavljanje ovir bo potekalo skladno s tem dogovorom, del že postavljenih ovir pa bomo ustrezno premaknili,« zagotavljajo na MNZ.
Profesor Djurić pa nas je opozoril, da bi moralo notranje ministrstvo po zakonu že prej obvestiti inštitucije, pristojne za kulturno dediščino. Spremenjeni zakon o nadzoru državne meje, ki ga je državni zbor sprejel januarja, da bi zakonsko »pokril« postavljanje ograje na meji, je namreč res izključil predpise, ki skrbijo za varovanje narave (ograjo lahko postavijo ne glede na škodovanje naravi), ni pa izključil varovanja kulturne dediščine. »Najbrž so pripravljalci zakona to pozabili omeniti v zakonu, a s tem je zdaj zavod za varstvo kulturne dediščine v dobrem položaju, saj lahko od MNZ zahteva varovanje,« pravi Djurić. Podobno pravijo tudi na kulturnem ministrstvu: »Ministrstvo za notranje zadeve smo obvestili, da mora za posege v Babnem Polju pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje. Kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za morebitne nadaljnje umestitve tehničnih ovir ob posegih v arheološka najdišča v obmejnem pasu.«
Djurić poudarja, da ne gre le za dediščino, ampak tudi za nesmotrnost ograje same. »Uničenje je nepovratno, izvedeno brez vsake dejanske potrebe, saj 'horde z vzhoda' (ironična referenca na namen rimskega zidu, ki pa ni rešil imperija pred propadom, op. p.) še vedno životarijo v zbirnih taboriščih daleč od schengenske meje in dajejo izvajalcem evropskih sklepov dovolj časa za premislek in ukrepanje v skladu z veljavnimi zakoni in predpisi,« je Djurić zapisal v javnem pismu MNZ. »Če se je v procesu sprejemanja novele zakona o tujcih (s katerim bi Slovenija zaprla mejo pred begunci, op. p.) jasno pokazalo, da gre za spremembe, ki pomembno zmanjšujejo ustavno zagotovljene človekove pravice, se je kršenje ustave zdaj v praksi pokazalo tudi na področju nadzora meje.« Varovanje kulturne dediščine je namreč z ustavo zagotovljena pravica vseh državljanov Slovenije.
