Naslednji veliki globalno uspešni roman verjetno sicer ne bo sestavljen iz serije kratkih sporočil, vseeno pa se v ZDA prostor za nov literarni format nezadržno razvija. Za tem poskusom stoji zagonsko podjetje Telepathic, ki sta ga pred slabimi tremi leti ustanovila v Kaliforniji živeča zakonca Prerna Gupta in Parag Chordia, uspešna veterana v industriji mobilnih aplikacij. Autorap, njuno aplikacijo za ustvarjanje glasbe, na primer uporablja 150 milijonov ljudi. Leta 2013 sta svoje prejšnje podjetje Khush prodala proizvajalcu mobilnih glasbenih aplikacij, podjetju Smule, in odšla za eno leto na potovanje po svetu. Na različnih celinah in krajih sta pisala fantazijski roman in raziskovala založniško industrijo ter tako odkrila prostor za nekaj novega.
Daleč od tega, da bi zakonca želela škoditi literaturi in knjigi. »Ne verjameva, da pripovedna proza zaradi priljubljenosti digitalne tehnologije izumira,« pravi Prerna Gupta, ki je direktorica podjetja, »prepričana pa sva, da obstajajo načini za izboljšanje njenega trenutnega predstavljanja in ustvarjanja«.
Knjige za generacijo snapchata
Prvi izdelek njunega podjetja je aplikacija hooked, ki poskuša vzpostaviti odvisnost od branja pri generaciji, ki prisega na kulturo »tekstanja« snapchata. Hooked prilagaja literaturo digitalni medijski resničnosti oziroma postavlja nova pravila pripovedovanja zgodb. Guptova in Chordia, ki sta svojo aplikacijo poimenovala twitter za pripovedno prozo, pripravljata oziroma izbirata kratke zgodbe, ki so napisane v obliki pogovorov prek sporočil SMS. Namesto da bi bralec obračal strani, sledi zgodbi s pritiskom na zaslonu pametnega telefona. Aplikacija ponuja omejeno število brezplačnih zgodb, neomejen dostop pa stane tri dolarje na teden. »Naš dolgoročni cilj je, da bi objavljali zgodbe na več kanalih, vključno z aplikacijami, videom in navidezno resničnostjo,« pravita ustvarjalca aplikacije.
Chordia pravi, da ima tak način posredovanja proze več prednosti tako pred standardnimi knjigami kot pred elektronskimi knjigami, predvsem pa se bralcu ni treba spopasti z grmado besedila, ki ni prilagojena »naravnemu« občutku na mobilnem telefonu. Za bralca je tudi lažje prebrati zgodbo po majhnih zalogajih, ko na primer čaka v vrsti ali med vožnjo s podzemno železnico. »Vendar pa mora vsaka vrstica prinesti neki napredek v zgodbi ali v odnosu med literarnimi junaki. Vsako sporočilo mora bralca vzburjati in mu prinašati negotovost, suspenz,« pravi Guptova. S pomočjo umetne inteligence sta avtorja aplikacije tudi začela pridobivati podatke o tem, katere zgodbe in zapleti bralce najbolj pritegnejo oziroma kako naj pisci za aplikacijo hooked nadaljujejo pri pisanju proze.
V tovarni sanj že zastrigli z ušesi
»Kot najstarejši otrok priseljencev iz Indije sem odraščala v mestecu v Oklahomi. Bila sem izobčenka, brez pravih prijateljev, srednja šola je bila čista mora. Rešili so me literatura, branje odličnih knjig in zapisovanje svojih misli ter razpravljanje o literarnih temah s sošolci. Spoznala sem, da nisem tako drugačna od drugih, literatura mi je dala pogum, da sledim svojim sanjam,« pripoveduje Prerna Gupta.
Slog posredovanja pripovedi prek sporočil SMS seveda kar kliče po vključitvi videov in fotografskih zgodb. Od lanske pomladi hooked omogoča uporabnikom aplikacije, da sami ustvarjajo like in pišejo ter objavljajo zgodbe v obliki kratkih sporočil, pri tem pa lahko vključujejo tudi fotografije in videoposnetke. »Pisanje literarne zgodbe je postalo z našo aplikacijo tako preprosto kot samo pisanje sporočil SMS,« pravi Guptova.
Od začetka delovanja aplikacije hooked so uporabniki prebrali že pet milijonov zgodb in za njihovo branje porabili več kot pol milijona ur. Hooked sodeluje tudi s hollywoodskimi producenti, ki iščejo nove nadarjene pisce. Vlagatelji iz filmskega in televizijskega sveta, od Warner Brosa do menedžerja bollywoodske zvezde Priyanke Chopra, kar tekmujejo, kdo bo vložil več v aplikacijo. Guptova in Chordia sta doslej od njih zbrala več kot tri milijone dolarjev, tržno vrednost njunega podjetja pa ocenjujejo na 15 milijonov dolarjev. V zadnjih letih je bilo že nekaj podobnih poskusov: revija New Yorker je objavila črtico Jennifer Egan na twitterju, na Japonskem se močno uveljavlja žanr pripovedk za mobilne telefone, aplikacija wattpad, družbeno omrežje za bralce in pisce, pa ima milijone uporabnikov.
