Ste kdaj med tem, ko ste sedeli na kavču, posebno pozornost posvetili temu, kako televizijo gleda vaš pes? Če ste jo, potem ste zagotovo opazili, da je pri tem veliko bolj nemiren. Namesto da bi sedel, se bo velikokrat čisto približal zaslonu ali pa bo hodil sem in tja, od vas do televizije in spet nazaj k televiziji. Ko gre za to, kaj psi raje gledajo, je po raziskavah to nekaj, kar nima razvlečene zgodbe, ampak je sestavljeno iz različnih slik, ki se hitro menjajo. Psi dogajanju na televiziji namreč posvečajo le po nekaj sekund, včasih pa na njej ne gledajo popolnoma ničesar. In še to, psov k TV-sprejemnikom praviloma ne pritegne slika na malem zaslonu, ampak najprej zvok. Če je ta zvok lajanje, cviljenje ali piskanje igrače ali pa gre za pohvale in ukaze, ki jih govori človek, pa bo pozornost, ki jo pes namenil televiziji, še večja.
Kratki filmi s podobami
DogTV, ameriška televizija, ki je posebej namenjena psom (načrtujejo tudi posebno televizijo za mačke), upošteva znanstvene ugotovitve, da imajo psi nekatere slike vseeno raje kot druge, obenem pa ne zanemarja pomembnega dejstva, da imajo psi dikromatični vid, kar pomeni, da vidijo le dva barvna spektra, modrega in rumenega. Obenem je treba vedeti, da je pasji vid občutljivejši za gibanje, zato so sodobne televizije, ki imajo sliko visoke resolucije, zanje veliko bolj zanimive. Na DogTV bomo tako videli serije kratkih, tri- do šestminutnih segmentov s podobami, ki so posnete tako, da so prilagojene pasjim očem in zanimanjem, razporejene pa so v tri kategorije: sprostitev, stimulacija in izpostavljenost. Prvi dve sta jasni, tretja, v katero naj bi spadale oddaje, ki so narejene tako, da psu ponujajo izkušnjo različnih dražljajev, pa naj bi bila koristna za pasjo socializacijo.
Televizija DogTV je začela oddajati leta 2012 v Kaliforniji, do zdaj pa se je poleg ZDA razširila tudi v Evropo in v Azijo. Kot trdijo predstavniki televizije, naj bi njihov program temeljil na več kot 60 raziskavah vodilnih svetovnih univerz in veterinarskih šol, vendar pa je to, kaj psa, ko gre za televizijo, dejansko zanima, še vedno vprašanje, na katero znanstveniki nimajo odgovora. Nagibajo se k temu, da na njihov okus vplivajo njihov značaj in izkušnje, psi pa se po tem, čemu bodo posvetili pozornost na televiziji, prilagajajo tudi glede na okus lastnika, in sicer tako, da sledijo njegovemu pogledu in njegovim odzivom na to, kar ta vidi na televiziji. Ljudje bodo ob tem, kar gledajo, občutili različna čustva, od sreče do žalosti, jeze in vznemirjenja, ali je to tudi pasja motivacija za gledanje televizije, pa raziskovalci živalskega vedenja še ne vedo. Njihove preference so sicer poskušali ugotoviti tudi tako, da so jih postavili pred več zaslonov, tako da bi psi sami izbirali, kaj si želijo gledati, a se je izkazalo, da se ne morejo odločiti. Ko so začeli gledati en zaslon, so gledali vedno istega, ne glede na to, kaj se je dogajalo na njem.
