A kaj potem? Kaj bi storili, ko bi ugotovili, da leta 2017 demokratično izvoljeni evropski poslanec pri polni zavesti trdi, da je Zemlja gromozanska pica margerita, sonce, luna in zvezde pa so olive, ki krožijo okoli nje?
Vse odkar sem pred dnevi izvedel, da je poljski evroposlanec Janusz Korwin-Mikke v evropskem parlamentu izjavil nekaj podobno predpotopnega, da je namreč smrtno resen trdil, da je prav, da ženske zaslužijo manj kot moški, saj so manj inteligentna bitja, se sprašujem točno to: Kaj storiti? Kako se odzvati na nekaj tako neskončno nebuloznega?
Ubogega Janusza in njegovo mitohondrijsko pamet, s katero v bistvu sam sebe in svojo trditev postavlja na laž, bi lahko seveda ignorirali. Konec koncev se v evropskem parlamentu, tako kot na vseh drugih debatnih krožkih, dnevno izreče cel kup neumnosti. Resda ne slišite pogosto tako spektakularnih modrosti, a zaradi maloumnega blebetanja parlamentarcev še nihče ni umrl in morda ne bi bilo prav nič hudega, če bi se vsi, kolegi poslanci, prisotni novinarji in tisti trije naključni televizijski gledalci, pretvarjali, da poljskega poslanca niso slišali izgovoriti, kar je izgovoril.
V upanju seveda, da bi Janusz naslednji dan skesano pojasnil, da je pred sejo v parlamentarni kantini nekaj čudnega spil in da so se mu možgani malce skisali.
A kaj ko bi lahko neodziv Janusza opogumil in bi na naslednji seji evropskega parlamenta predlagal, da smejo ženske poslej iz hiše le v spremstvu svojih mož ali očetov. Dobronamerno seveda, saj bi se jim, neumnicam, samim lahko kaj hudega pripetilo. Svet je zapletena reč in kdor ni dovolj inteligenten, se v njem ne znajde najbolje. Zmedejo ga lahko že vsi tisti gumbi v dvigalu ali na bankomatu, da o avtomatskih blagajnah v trgovini sploh ne govorimo. Janusz te težave zagotovo že iz lastnih izkušenj dovolj dobro pozna.
Zato se mi je sprva zazdelo prav, da je njegova izjava postala breaking news in da je Janusz postal tarča globalnega posmeha. Humor je preverjeno najboljši odgovor na neumnost in prav je, da se neumnim politikom rogamo. Zdaj, ko imamo internet in youtube, se lahko evropskim poslancem krohota ves svet, in to je pravična kazen, sem si mislil.
A potem sem se spomnil, da ta svet ne gleda prenosov sej evropskega parlamenta in da obstaja resna nevarnost, da si mnenje o evropski demokraciji in Evropski uniji, torej tudi o nas, ustvari na podlagi izjave konservativnega poljskega poslanca. Janusz Korwin-Mikke bi lahko postal alfa Evropejec, homo europeus ali še raje neandeurotalec, Evropejci pa v očeh Neevropejcev neumni januszi.
Ker kaj bi si vi mislili o, recimo, Etiopiji, če bi na internetu naleteli na posnetek etiopskega poslanca, v katerem ta smrtno resno trdi, da so ženske manj inteligentna bitja od moških in da je zato prav, da zaslužijo manj? Bi vas bilo mogoče prepričati, da niso vsi etiopski poslanci tako butasti in da Etiopija ni nazadnjaška država?
Pomislite še na to, koliko ljudi Ameriko in Američane po novem enači z Donaldom Trumpom, ki je v primerjavi z Januszem Korwinom-Mikkom Marie Curie, in morda vam dejstvo, da je poljski poslanec evropskega parlamenta postal nova zvezda spletnih portalov in družbenih omrežij, ne bo več tako zelo všeč.
A kaj nam potem še preostane? Sam sicer ne vem, ali je mogoče poslanca zaradi njegovih spornih stališč izključiti iz parlamenta, a četudi bi to bilo teoretično mogoče, bi bil proces izključitve nedvomno dolg in zapleten, vanj bi se vpletli strankarski in tudi nacionalni interesi, tvegali bi politično krizo in še kaj hujšega, predvsem pa bi se namesto s problemi prihodnosti Unije evropski parlament tedne, morda mesece ukvarjal z dokazovanjem, da je Zemlja okrogla. Kar bi bilo vsaj tako neumno kot Janusz.
Kakorkoli obrnete, imate rit zadaj, in naposled si bomo morali priznati, da je demokracija povsem neprimerno orodje za boj proti idiotizmu. Večja kot je izrečena neumnost, bolj nemogoče in tudi nesmiselno je imeti argumentirano demokratično debato. Bolj smiselno od tega bi bilo namreč celo to, da bi v duhu njegove misli Janusza zakurili na grmadi pred bruseljskim parlamentom. A tudi to ne bi rešilo problema, saj problem v resnici ni Janusz, problem so tisoči ljudi, ki so Janusza in njegovo pamet izvolili v evropski parlament.
Vprašanje, kako se zoperstaviti naraščajočemu evropskemu šovinizmu in rasizmu, se mi zdi ključno za prihodnost Evrope in skrb vzbujajoč je občutek, da se s tem vprašanjem resno ne ukvarja niti eden izmed petih Junckerjevih scenarijev, s katerimi se ta šaljivec te dni svaljka po Evropi. Edino, kar je namreč hujše od tega, da je Janusza slišal ves svet, je to, da ga niso slišali tisti, ki bi ga edini morali slišati.
