Sladke pijače veljajo za enega od krivcev za velik porast debelosti v zadnjih desetletjih, še posebno pri otrocih in mladostnikih. Da bi omejili njihovo uživanje, so v nekaterih državah – tudi pri nas – javnozdravstveni strokovnjaki predlagali, da se te pijače dodatno obdavčijo. Temu industrija sladkih pijač nasprotuje in ponuja samoregulacijo – zaveze, kako bodo sami prispevali k temu, da pri potrošnikih ne bodo spodbujali nezdravega načina prehranjevanja.

Tako je evropski sektor brezalkoholnih pijač v skladu s svojo zavezo med letoma 2000 in 2015 znižal vsebnost sladkorja v negaziranih in gaziranih pijačah za 12 odstotkov. V novi zavezi, ki pokriva petletno obdobje do leta 2020, pa predvidevajo dodatno znižanje vsebnosti dodanega sladkorja za desetino, so pojasnili pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Industrija bo zastavljeni cilj dosegala tako, da bodo preoblikovali recepture obstoječih izdelkov in izboljšali njihovo sestavo, razvili nove nizkoenergijske in brezenergijske pijače ter ponudili izdelke v manjših pakiranjih, saj na tak način potrošniki laže nadzorujejo količino zaužite pijače.

Zaveze domače industrije

Tovrstne zaveze odgovornosti je na pobudo GZS v letu 2015 podpisalo tudi enajst podjetij iz sektorja brezalkoholnih pijač v Sloveniji, katerih izdelki predstavljajo 80-odstotni delež trga sladkih pijač pri nas. Zaveze se nanašajo na pet ključnih področij: oglaševanje otrokom, odgovorno obnašanje v šolah, jasno označevanje energijske vrednosti na izdelkih, ponudba in trženje brezalkoholnih pijač, prizadevali pa si bodo tudi za promocijo zdravega življenjskega sloga.

V luči aktualnega omejevanja oglasov za nezdravo hrano otrokom je pomembna predvsem zaveza industrije sladkih pijač, da ne bodo oglaševali otrokom, mlajšim od 12 let. Njihov cilj je, da najmanj 95 odstotkov oglasov ne bo v času televizijskih programov, kjer otroci, mlajši od 12 let, predstavljajo več kot 35 odstotkov gledalcev. V tiskanih medijih, kinematografih in na spletnih straneh, kjer ni podatkov o demografski sestavi gledalcev, pa sladkih pijač ne bodo oglaševali, kadar bodo predvidevali, da otroci predstavljajo več kot 35 odstotkov gledalcev. Zaveze so začeli uresničevati leta 2016.

Analiza stanja, ki so jo pripravili za leto 2015 (torej pred uveljavitvijo zavez), je pokazala, da velika večina proizvajalcev brezalkoholnih pijač ne oglašuje otrokom, mlajšim od 12 let. Prav tako v osnovnih šolah niso odkrili oglasnih sporočil, ta pa so bila prisotna v 8 odstotkih srednjih šol, so navedli pri Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij, ki deluje pri GZS. Leta 2015 so podjetja na slovenski trg dala tri izdelke izboljšane sestave (kar pomeni, da so nekoliko znižali vsebnost sladkorja) in 46 novih izdelkov, od katerih jih je bilo 17 z nižjo energijsko vrednostjo. Po mnenju zbornice to kaže, da so podpisniki že pred podpisom zavez potrošniku ponujali najrazličnejše izdelke, tudi pijače z znižano energijsko vrednostjo ali brez nje ter z manj ali brez sladkorja.

Bo samoregulativa pri nas uspešnejša?

Prizadevanja GZS pozdravljajo tudi prehranski strokovnjaki. »GZS je zelo aktiven in konstruktiven partner pri uveljavljanju nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti, s katerim si prizadevamo izboljšati gibalne in prehranjevalne navade ljudi. Načeloma v literaturi objavljeni podatki kažejo, da samoregulativni pristopi nimajo velikega učinka, glede na to, kako so jih pripravili v Sloveniji, kjer predvidevajo tudi letno evalvacijo uresničevanja zavez, pa bo Slovenija morda prva država, kjer bomo dokazali, da samoregulacija industrije lahko deluje,« je bila optimistična Mojca Blenkuš Gabrijelčič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje na nedavni tiskovni konferenci, kjer so predstavili nove smernice za omejevanje oglaševanja nezdrave hrane v televizijskih otroških programih.

Ugotovitve analize izhodiščnega stanja, da večina proizvajalcev sladkih pijač ne oglašuje otrokom, potrjuje tudi analiza Inštituta za nutricionistiko. V letu 2013 so spremljali oglaševanje na sedmih televizijskih programih, ko so bili pred televizorjem otroci, stari od 4 do 14 let. »Glavnino oglaševanja so predstavljali oglasi za sladice in čokolado. Oglasi za sladke pijače so predstavljali manj kot 5 odstotkov vseh oglasov, namenjenih mlajšim otrokom, in desetino oglasov, namenjenih starejšim otrokom. Če bi z zavezami odgovornosti industrije sladkih pijač te oglase uspeli povsem omejiti, bi še vedno ostala največja skupina nezdravih izdelkov, kjer pa proizvajalci takih zavez še niso sprejeli,« je povedal Igor Pravst, direktor inštituta.