Koliko obveznosti ste poplačali v prisilni poravnavi in kakšni so obeti?

V postopku prisilne poravnave smo nezavarovanim upnikom poplačali, kolikor smo se zavezali, torej polovico od skupaj 10,6 milijona evrov terjatev. Zavarovanim upnikom pa dolgujemo okoli 20 milijonov evrov. Da bi v prihodnje lahko redno odplačevali glavnico in obresti, kar je ključno, smo se dogovorili za reprogramiranje posojil. Do vstopa Deželne banke v lastništvo Semenarne na začetku leta 2013 in prihoda novega vodstva na začetku leta 2014 pa so se na najeta posojila plačevale le obresti.

Prihodki od prodaje so se lani povečali za 4,5 odstotka, na 29,3 milijona evrov, čisti dobiček pa je znašal 13.000 evrov. Po izdelani strategiji bomo do leta 2020 dosegli 40 milijonov evrov prihodkov. To je najvišja raven prihodkov, kar jih je Semenarna kdaj dosegla.

Kako nameravate doseči ta cilj?

Ključni prioriteti sta povečanje veleprodaje in izvoza. S slabimi 17 milijoni evrov pomeni maloprodaja najvišji delež v prihodkih. V Sloveniji imamo 29 vrtnih centrov Kalia in 8 kmetijskih trgovin Rodovita. Zaradi razvejene maloprodajne mreže so možnosti za širitev majhne.

V veleprodaji vsako leto dosegamo dvomestno stopnjo rasti. Ključni cilj je pridobiti oziroma vrniti zastopstva, ki smo jih imeli v preteklosti in imajo ogromen tržni potencial. Gre predvsem za umetna gnojila in fitofarmacevtska sredstva. Pri umetnih gnojilih smo že naredili korak naprej s pridobitvijo zastopstva za gnojila Kappa.

Komu vse prodajate izdelke na veliko?

Klasičnim trgovcem, tehničnim trgovinam, kot sta na primer Obi in Bauhaus, ter kmetijskim zadrugam. Trenutno poslujemo z več kot 70 kmetijskimi zadrugami, z dokaj razvejeno mrežo kmetijskih prodajaln. Proizvajamo tudi za velike trgovske sisteme, kot so Spar, Bauhaus, Drogerie Markt in Jager. S tovrstno pridelavo semen so zaslužki sicer majhni vendar z njo zapolnimo proste proizvodne zmogljivosti.

Najvišjo rast pa načrtujemo pri izvozu. Semenarna je bila v preteklosti vodilna pridelovalka semen na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Pravzaprav semenske proizvodnje na Balkanu ni. Obstajajo številni trgovci, ki semena kupujejo na trgu, nato pa jih embalirajo in prodajajo pod lastno blagovno znamko.

Na začetku leta 2014 smo začeli sodelovati s pogodbenimi distributerji v državah nekdanje Jugoslavije, Albaniji, Bolgariji, na Madžarskem in v Nemčiji. Zastavljeni cilj je prodor še v druge države centralne in vzhodne Evrope in Avstrijo, ki velja za nacionalno zelo zaprt trg. Zelo obetaven je poljski trg, z razmeroma majhnim deležem samooskrbe. Manj zanimiv je italijanski trg, ker ima veliko lastne semenske proizvodnje.

Koliko časa namerava Deželna Banka ostati lastnica Semenarne?

Kakšni natančno so načrti lastnika, ne vem. Pri Deželni banki kot lastnici Semenarne ne gre za klasično nasprotje, ko je banka lastnica gospodarske družbe, temveč za naravno povezano lastništvo. Večinska lastnica Deželne banke je Kapitalska zadruga, njene lastnice pa so slovenske kmetijske zadruge. Takšen model je v Evropi poznan. Enakega lahko vidimo pri avstrijski Raiffeisen Bank. Zadružniki so lastniki tako banke kot kmetijskega distributerja.

Po poplačilu vseh dolgov iz prisilne poravnave bo Semenarna lahko kandidirala za evropska sredstva. Katere naložbe vse načrtujete?

Status prisilne poravnave nam je onemogočal sodelovanje na razpisih. Na Ptuju, kjer v selekcijsko-poskusnem centru Semenarna obdeluje 40 hektarjev kmetijskih zemljišč, na katerih pridelujemo semena slovenskih avtohtonih sort, so tla hitro odcedna. Zaradi nepredvidljivih vremenskih razmer je naložba v namakalni sistem, ocenjena na okoli pol milijona evrov, nujna, omogočila pa bo konstanten in višji hektarski donos. Trenutno tla namakamo dobesedno ročno. Nosilec projekta bo predvidoma ptujska občina, Semenarna pa bo namakalni sistem najemala.

Potrebna so tudi vlaganja v rastlinjake, ki omogočajo nadzorovano atmosfero in prostorsko izolacijo. Pri proizvodnji semenskih vrst mora biti med posameznimi vrstami precejšnja prostorska izolacija, pri nekaterih vrstah tudi do 700 metrov. Nujne so tudi naložbe v mehanizacijo: nov kombajn, stroj za čiščenje semen…

Omenili ste avtohtona semena. Katera merila mora izpolnjevati seme, da je avtohtono?

Gre za določeno populacijo rastlin, ki so zrasle iz avtohtonega izvornega semena in niso bile načrtno žlahtnjene. Pridelujejo, vzdržujejo in razmnožujejo se v Sloveniji ali v podobnih rastnih razmerah. Poleg tega mora biti seme ali semenski material na seznamu kmetijskega ministrstva in vpisano na evropsko sortno listo. Potrošnikom je poznano po okusu in imenu, v primerjavi s tujimi sorodnimi sortami pa je bolj prilagojeno na mikroklimatske razmere in bolj odporno proti škodljivcem.

Kako to, da je Hrvatom uspelo registrirati varaždinsko zelje?

Varaždinsko zelje je slovenska avtohtona sorta. Še v času jugoslovanskega trga je to sorto vzdrževala Semenarna. Ko je lani prišla zahteva iz Hrvaške, da jo registrirajo, smo ministrstvu za kmetijstvo predložili dokumente o vzdrževalni selekciji od leta 1968 naprej. Pred tem ni nikjer zapisano, da bi bil kdorkoli drug vzdrževalec te sorte, leta 2012 pa je Semenarna varaždinsko zelje vpisala tudi na evropsko sortno listo in tako omogočila, da se sorta sploh lahko trži v EU. Nazadnje je bila dosežena salomonska rešitev: Hrvati imajo oznako varaždinsko zelje 1, Semenarna pa varaždinsko zelje 2. Krajevno ime je načeloma podlaga za poreklo. Toda če gledamo ozko, po zakonu, gre dejansko za sorto Semenarne Ljubljana.

Kolikšen je delež samooskrbe v Sloveniji? Kolikšen delež slovenske zelenjave se pridela z vašimi semeni?

V celotni prodaji več kot 10 milijonov semenskih vrečic približno 35 odstotkov pomenijo slovenske avtohtone sorte. Njivske površine so se od leta 2005 do 2009 zmanjšale za 20 odstotkov, leta 2010 pa še za nadaljnjih 20 odstotkov. Po zadnjih podatkih kmetijskega ministrstva delež samooskrbe pri zelenjavi znaša okoli 35 odstotkov, pri sveži zelenjavi pa slabih 50 odstotkov.

Semenarna prideluje tudi ekološka semena. Ali ekološko kmetovanje v pridelavi na veliko v Sloveniji narašča?

Zaradi naraščajočega povpraševanja ponudbo ekoloških semen vsako leto širimo; imamo že več kot 30 izdelkov. Trg še zmeraj narašča, vendar se ohlaja.

Zakaj?

Tako ekološka semena kot drugi tovrstni pridelki so dosti dražji od konvencionalnih. Le del potrošnikov jih zmore ali pa jih je pripravljen kupiti. Ko se je začelo z ekološkim kmetijstvom, so bile letne stopnje rasti dvomestne, zdaj pa se znižujejo. Pri profesionalni proizvodnji so pomembne velike površine. V ekološkem kmetijstvu se lahko dosega za polovico nižji hektarski donos kot v konvencionalnem s škropljenjem, kakšna bolezen pa lahko uniči celoten pridelek. Ker se morajo pokriti stroški, kilogram paradižnika ne more stati en evro, temveč stane tri, štiri evre. Zato se slovenski kmetje ne lotevajo ekološkega kmetijstva na veliko. Imamo pa nekaj zelo uspešnih ekoloških kmetij.

Semenarna Ljubljana opravlja vzdrževano selekcijo pri 20 rastlinskih vrstah, kar pomeni 56 sort vrtnin in šest sort poljščin. Eden od ciljev je širjenje nabora slednjih.

Na celotnem svetovnem trgu semen poljščine predstavljajo 90-odstotni delež, vrtnine pa preostalega. Imamo le nekaj avtohtonih sort poljščin, in sicer ajdo, lucerno, krmno ogrščico, proso in oljno bučo. Pri poljščinah smo za zdaj zastopniki, vendar si želimo bolj resno vstopiti v ta segment. V vzdrževalni selekciji ponovno razvijamo nekatere sorte. Zelo se trudimo s pšenico. Računamo, da bomo leta 2019 prvo slovensko pšenico vpisali na evropsko sortno listo.

Po številu zasajenih hektarjev pa je koruza alfa in omega. Toda trg obvladujejo velike multinacionalke: družba Pioneer, ki je del koncerna Du Pont, Monsanto in Syngenta. Njim Semenarna težko konkurira.

Bayer je lani prevzel Monsanto, kar velja za največji svetovni prevzem leta. Kakšno globalno vlogo ima Monsanto pri gensko spremenjenih semenih?

Na globalnem trgu semen prehajamo v zadnjo fazo konsolidacije. Monsanto je končnim potrošnikom poznan predvsem po gensko spremenjenih organizmih. Toda veliko ima tudi gensko nespremenjenih izdelkov. Pri razvoju poljščin so zagotovo ena od vodilnih globalnih družb. V njihovi lasti so številna podjetja, s katerimi nastopajo na lokalnih trgih, medtem ko z imenom Monsanto, zaradi negativnega prizvoka, v Evropi praviloma niso prisotni.

Kakšno je vaše stališče do gensko spremenjenih izdelkov?

Kot družba jim ostro nasprotujemo. Tudi če bi se evropski trg, na katerem je prepovedana prodaja tovrstnih izdelkov, sprostil, v ta segment ne bi nikoli vstopili.