Distribucija zemeljskega plina se je v preteklem letu povečala, čeprav so obstoječi odjemalci izvedli vrsto ukrepov učinkovite rabe energije, kot so izolacije, menjava oken, ukrepi učinkovite rabe v tehnoloških procesih, vgradnja sodobnih kondenzacijskih kotlov … »O tem zgovorno priča podatek, da je bila distribucija zemeljskega plina v letu 2016 po preliminarnih podatkih druga največja doslej in le za 1,4 odstotka nižja od največje, ki smo jo v GIZ za distribucijo zemeljskega plina zabeležili leta 2010. Poleg tega pa je bila distribucija zemeljskega plina v januarju 2017 največja mesečna doslej, saj je znašala kar 690.995 MWh (64,2 milijona Sm3) in večja za 20 odstotkov od lanske v istem mesecu oziroma za 19 odstotkov od distribucije v mesecu decembru 2016,« pravi direktor GIZ za distribucijo zemeljskega plina Urban Odar.
Po podatkih Agencije za energijo je v Sloveniji prek 133.000 uporabnikov zemeljskega plina. Nekateri med njimi ga uporabljajo za kuhanje, večina za ogrevanje. V Sloveniji se na zemeljski plin ogreva 13 odstotkov gospodinjstev, medtem ko v Nemčiji več kot 50 odstotkov oziroma več kot 20 milijonov gospodinjstev. V Nemčiji je zemeljski plin ključni energent v gospodarstvu in energetski oskrbi gospodinjstev. Tam se s kurilnim oljem ogreva le slabih 12 odstotkov gospodinjstev.
Ob izredno nizkih zunanjih temperaturah letošnjo zimo in posledično večji potrebi po toploti so odzivi uporabnikov plinskih peči zelo dobri. Za plinske kondenzacijske peči je namreč značilno, da njihova toplotna moč ni odvisna od zunanjih temperatur, zato odjemalce tudi v času najnižjih temperatur ni zeblo. V celoti nemoteno je potekala tudi dobava tega energenta. Distribucijsko plinovodno omrežje v Sloveniji je dovolj zmogljivo, da brez težav zadosti tudi potrebam večjega povpraševanja po zemeljskem plinu. (ktm)
