Med finalisti v kategoriji srednje velike podjetja je tudi Javno podjetje Komunala Brežice, ki se je v sedmerico najboljših uvrstilo kot novinec, saj so se v organizaciji, ki jo vodi Aleksander Zupančič, prvič odločili za merjenje kakovosti odnosa med zaposlenim in organizacijo. Podjetje ima za seboj uspešno leto, saj so ustvarili 5,6 milijona evrov prihodkov, za letos pa načrtujejo, da jih bodo ustvarili šest milijonov. Podobno rast v podjetju, ki zaposluje 89 redno zaposlenih sodelavcev in sedem javnih delavcev, pričakujejo tudi v letu 2018.
»V podjetju Komunala Brežice minulo leto ocenjujemo več kot uspešno. Še posebej veseli smo, da smo z uspešnimi projekti in akcijami na področju ločevanja odpadkov ter z novim načinom obdelave v lanskem letu uporabnikom prihranili približno 517.000 evrov, ki bi jih sicer morali plačati za obdelavo in odlaganje mešanega odpada. To se pozna tudi na zneskih na položnici – ta je za štiričlansko družino vsak mesec nižji za 6,9 evra, kot bi bil sicer,« poudarja direktor Zupančič.
Vsako leto več kot 30 projektov
Skupaj z uporabniki so namreč lani zbrali še več ločeno zbranih odpadkov kot leto poprej in sicer več kot 4187 ton ločenih frakcij, kar je dobrih šest odstotkov več kot lansko leto. V primerjavi z letom 2011 to pomeni skoraj 84-odstotno povečanje. Vsako leto izvedejo več kot 30 projektov, s katerimi občane uspešno ozaveščajo ne samo o smotrnem ravnanju z odpadki in njihovem ločevanju, temveč tudi o pomenu zavržene hrane, naraščajoče uporabe plastičnih vrečk, premišljenih nakupov in pozitivnih učinkih pitja vode iz pipe.
»Naš projekt Prinesi – odnesi, to je akcija brezplačne menjave uporabnih stvari, je v enem letu in pol navdušil naše občane, saj na soboto v povprečju lastnika zamenja približno 300 še uporabnih stvari. S tem v podjetju pripomoremo k ponovni rabi stvari in zmanjšanju odlaganja tovrstnih odpadkov na odlagališče. Od začetka projekta do danes smo v ponovno uporabo dali že čez 15.000 uporabnih stvari. Projektu Zdravo – bolj zdravo – voda iz pipe, katerega cilj je ozaveščati o pomenu ohranjanja naravnih vodnih virov, se je v letu in pol pridružilo že 28 podjetij in javnih zavodov v brežiški občini. S projektom smo prisotni tudi v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, kjer mlade učimo, da je brežiška voda kakovostna, zdrava in ena izmed redkih na svetu, ki ne potrebuje dodatne obdelave. Zbornica za komunalno gospodarstvo je oba projekta vključila v državno strategijo pobude »Skupaj za boljšo družbo« in ga bodo na podoben način izvajala tudi druga komunalna podjetja. V vrtcih in osnovnih šolah smo že tretje leto del učnih načrtov s projektom Ohranimo čisto okolje, s katerim podajamo sistematično znanje o pravilnem ločevanju odpadkov, pomenu pitja vode iz pipe, zavržene hrane itd. Lani smo začeli tudi nov projekt, Plastična vrečka si ne zasluži všečka, s katerim želimo zmanjšati količine odpadne plastične embalaže. Vsak Slovenec namreč v povprečju uporabi med 150 in 300 plastičnih vrečk na leto, skupaj jih na leto v Sloveniji uporabimo približno 300 milijonov, od tega jih na odlagališču konča le ena desetina, preostalih devet desetin pa v naravi, kjer njihova razgradnja poteka več stoletij.«
Ustanavljajo dve podjetji
Številnih izzivov in načrtov, ki so si jih zadali, tudi v 2017 ne bo zmanjkalo. Eden izmed večjih projektov, ki je trenutno pred njimi, je ustanovitev dveh podjetij – prvo bo skrbelo za razvoj podpornih storitev, ki so povezane z gospodarskimi javnimi službami in so pomembne za krepitev gospodarstva v občini, drugo, socialno podjetje, pa bo razvijalo projekte s socialno in družbeno noto. »Za ta velik korak smo se odločili, da bi zagotovili še večjo transparentnost, boljši izkoristek lastnih potencialov, nova delovna mesta in večjo vključenost lokalnih izvajalcev,« pojasnjuje Zupančič.
Število zaposlenih bodo sicer ohranili na trenutni ravni, »pri čemer bomo zagotovo iskali še nekaj okrepitev, vezanih na sezonska dela. Tudi v hčerinskih podjetjih, ki jih letos ustanavljamo, načrtujemo nove zaposlitve. Znotraj podjetja razvijamo tudi nova delovna mesta na področju ozaveščanja o pomenu varovanja in ohranjanja naravnih virov ter kadrovske strokovnjake, ki obvladajo tudi veščine coachinga,« pojasnjuje Petra Grajžl, vodja sektorja splošnih služb.
V podjetju najbolj potrebujejo zaposlene s specifičnimi tehničnimi znanji. Ker je kvalificirane in usposobljene delavce težko dobiti na trgu dela, so v podjetju razvili svoj sistem izobraževanja. To pomeni, da znotraj podjetja sami poklicno izobražujemo določene kadre – konkreten primer je delovno mesto vodoinštalaterja. »Ker je na trgu zelo težko dobiti zelo dobre vzdrževalce vodovoda, smo problem rešili tako, da jih usposabljamo sami,« pravi Grajžlova.
Z digitalizacijo v optimizacijo
Potencial njihove panoge je po mnenju Zupančiča ogromen. Na področju razvoja in ozaveščanja naših uporabnikov imamo še veliko rezerv, v petih letih delovanja smo pravzaprav naredili šele prve korake. Pri nadaljnjem razvoju nam bo zagotovo v veliko pomoč tudi digitalizacija. Prav letos na tem področju začenjamo dva pilotna projekta, kjer bomo s pomočjo posebnih senzorjev merili polnost zabojnikov za odpadke. S tem bomo pridobili več podatkov o navadah naših uporabnikov, na podlagi katerih bomo lahko optimizirali svoje delo in hkrati še bolj ciljno izvajali projekte ozaveščanja.«
Podoben sistem razvijajo tudi na področju preskrbe z vodo – z njim bodo med drugim imeli njihovi uporabniki ves čas dostop do podatkov o dnevni porabi vode, o morebitni nadpovprečni porabi vode oziroma možnih izlivih vode zaradi okvare na napeljavi. »Z omenjenimi tehnološkimi nadgradnjami sistemov zbiranja podatkov in obveščanja bomo lažje vzpostavili most zavedanja, da vsako naše dejanje šteje in pušča določene posledice v okolju, bodisi na področju porabe vode bodisi na področju zbiranja odpadkov,« je prepričan Aleksander Zupančič, direktor JP Komunala Brežice.
Za prenos znanja v podjetju skrbijo z uvedbo mentorstva, pridobili so tudi certifikat Učeča se organizacija, ki ga podeljuje Life Learning Academia. Za vsa delovna mesta so izdelali tudi kompetenčne okvire. Še bolj sistematično so se lotili zbiranja predlogov zaposlenih za inovacije. »V zadnjem letu smo močno razširili sistem nagrad za »naj delavca« oziroma »naj sodelavca«. Na koncu leta smo na zaključni zabavi podelili kar 45 nagrad za njihove dosežke. Ker je ključno, da je naš zaposleni tudi izobražen na področju pravilnega ločevanja odpadkov in ostalih naših projektov, smo izvedli testiranje vseh zaposlenih in podelili nagrade desetim Eko junakom.«
Tradicionalno organizirajo športne igre »komunalcev«, z zaposlenimi izvajajo redne delavnice in mesečna srečanja – enkrat na mesec direktor podjetja skliče vse zaposlene in predstavi dogajanje v podjetju, zaposleni pa lahko na teh srečanjih podajo svoje predloge. »Na delavnicah smo, denimo, skupaj z vsemi zaposlenimi oblikovali našo strategijo trajnostnega razvoja, ki vključuje poslanstvo, vizijo, vrednote, deležniško matriko, cilje, aktivnosti in kazalnike. Vključenost zaposlenih pri ustvarjanju strateških dokumentov je za nas izrednega pomena,« pojasnjuje Petra Grajžl.
Z ukrepi znotraj certifikata Družini prijazno podjetje skrbijo za usklajevanje osebnega in poklicnega življenja.
»Da je energija, produktivnost, zavzetost in vzdušje v podjetju na visokem nivoju dokazujejo tudi rezultati Nacionalnega merjenja organizacijske energije, kjer smo dosegli indeks 2,34, kar je dosti nad povprečjem, ki je 1,91. To je za vodstvo eden od dokazov, da gremo v pravo smer,« še dodaja Grajžlova.
Inovativni in družbeno odgovorni
V Javnem podjetju Komunala Brežice pravijo, da so »v prvi vrsti inovativno, družbeno odgovorno in okolju prijazno podjetje.« Zaposlene postavljajo v središče, saj jih vidijo kot srce in nosilce našega razvoja ter vseh uspehov. »Zaposlujemo srčne, predane in inovativne ljudi, ki nizajo mozaik uspehov v podjetju in ustvarjajo izjemno dodano vrednost, predvsem pa so predani našim projektom in ozaveščanju širše javnosti o pomenu ter minljivosti naravnih virov. Zavedamo se, da poslovna uspešnost našega podjetja temelji na motiviranih, lojalnih in zadovoljnih zaposlenih, zato dajemo poudarek na motivaciji zaposlenih, njihovem osebnem razvoju in izobraževanju. Da smo pri tem več kot uspešni, dokazujejo različni projekti, ki so jih samoiniciativno izvedli naši zaposleni, in njihovo požrtvovalno in zavzeto delo tudi pri različnih prostovoljnih aktivnostih.«
Ugotovitev Zlate niti o drastičnem upadu osebnega razvoja pri zaposlenih po 41. letu pa Grajžlova komentira: »Nenehno spreminjajoče se okolje, čigar stalnica so tehnološke spremembe, nam nudi ogromno izzivov in priložnosti. S pomočjo digitalizacije bomo lahko izboljšali storitve za naše uporabnike, zaposlenim pa omogočili še boljše pogoje za delo in njihov razvoj (nove tehnologije nam omogočajo bolj sistemsko spremljanje razvoja zaposlenih). Za naš kolektiv, v katerem je povprečna starost 40 let, ne moremo reči, da »hibernira«. Prej nasprotno: naši zaposleni imajo ogromno zanosa in novih idej. Kako smo to dosegli? Med drugim tudi z udejanjanjem razmišljanja, da na inovativnost zaposlenih ne vpliva njihova starost, ampak organizacijska kultura in klima, ki jo ustvariš v podjetju. V skladu s tem moraš prilagoditi način vodenja in prijeme, s katerimi zaposlene motiviraš za delo. Dejstvo je, da 25-letnika ne moreš motivirati z enakimi prijemi kot 50-letnika. Ob vsem tem je bistvenega pomena vključenost zaposlenih – čutiti morajo, da so del podjetja. Zavedati se morajo, da je to skupen projekt, kjer je v ospredju sodelovanje. Na podlagi tega se posledično dviguje njihova motivacija in zavzetost za doseganje vedno višjih ciljev, ne glede na njihovo starost.«