Romske organizacije iz Maribora, Dolenjske in Bele krajine ter Forum romskih svetnikov so s stranko Združena levica (ZL) pripravili predlog sprememb zakona o romski skupnosti. Danes bo predlog formalno vložen v parlamentarno proceduro.
Otroci brez vode in elektrike
Poslanec ZL Matjaž Hanžek pravi, da je prenova zakona nujna, saj se je po desetih letih od uveljavitve zakona o romski skupnosti izkazalo, da ta ne zagotavlja izboljšanja položaja romske skupnosti. Zapostavljenost romskih naselij se ohranja tudi zato, ker zakon premalo natančno definira pristojnosti in dolžnosti države ter občin za urejanje naselij. »Veliko romskih otrok živi brez vode in elektrike. So brez možnosti, da dosežejo enak potencial kot drugi otroci,« je povedal Zvonko Golobič iz Zveze za razvoj romske skupnosti Bele krajine. Poudaril je, da kot Rom, ki prihaja iz »pravega« romskega naselja, lahko neposredno predstavi potrebe romske skupnosti. »Poslanke in poslanci državnega zbora bodo morali premisliti, ali želijo, da naši otroci pridobijo izobrazbo in se vključijo v družbo,« je dejal.
Ker se urejanje romskih naselij poleg lokalnega rasizma, uperjenega zoper Rome, zatakne tudi pri denarju, je v novem zakonskem predlogu predvideno, da bi občine z romskim prebivalstvom od države za vsakega Roma prejemale dvojno glavarino (glavarina je znesek, ki ga država občinam nameni za vsakega prebivalca). »S tem bi občine za urejanje romskih naselij pridobile okrog pet milijonov evrov na leto,« je pojasnil Hanžek.
Napeljevanje vode in elektrike v naselja je nujno, saj je le tako mogoče pričakovati, da se bo generacija današnjih romskih otrok nekoč lahko integrirala v družbo, je poudaril. Dokler nimajo osnovnih civilizacijskih sredstev, pa Romi – tudi šoloobvezni otroci – ostajajo izključeni iz vseh družbenih sistemov. »Priča smo kršenju človekovih pravic,« je na včerajšnji predstavitvi zakona opozoril tudi romski aktivist Darko Rudaš iz Foruma romskih svetnikov, ki ima sedež v Prekmurju, deluje pa v vsej Sloveniji.
»Vpliv« iz Strasbourga
Predsednik Zveze Romov za Dolenjsko Bogdan Miklič je dodal, da so v občini Novo mesto že izračunali, da bi na ta način lahko »v nekaj letih uredili največje naselje v občini«. Gre za naselje Brezje - Žabjek, ki velja za najbolj pereč problem v Sloveniji, saj tam brez ustrezne infrastrukture živi blizu tisoč Romov. Posledica je tudi razraščanje nasilja in kriminala, kar bi lahko nekoč, če se razmere ne bi uredile, pomenilo nižjo kakovost življenja v vsej občini. S prenovo zakona bi bile občine primorane urejati romska naselja, če jih ne bi, pa bi imela država možnost poseči v pristojnost občine in ureditev izpeljati sama.
Hanžek in Romi so večkrat opozorili, da država nima zgolj moralne obveznosti, da uredi položaj Romov, ampak jo utegne k temu kmalu primorati tudi Evropsko sodišče za človekove pravice, pred katerim poteka tožba Romov proti Sloveniji zaradi omejevanja dostopa do pitne vode. Zelo verjetno je, da bo Slovenija spoznana za krivo. Zakonski predlog večje (izvršilne) pristojnosti za urejanje položaja romskih naselij pripisuje tudi uradu za narodnosti. »Do predloga zakona se bo opredelila vlada, mi ga za zdaj ne bomo komentirali,« nam je včeraj dejal direktor urada Stanko Baluh. Poudaril je, da je vlada že pred časom začela pripravljati svojo prenovo romskega zakona… Tega se v ZL zavedajo, a so poudarili, da je vlada pri ukrepanju prepočasna.
