Gospodarski minister Zdravko Počivalšek napoveduje, da bodo v novo strategijo trajnostnega razvoja slovenskega turizma, katere osnutek naj bi bil spisan do 20. junija, vnesli vsa glavna jedra stare, kajti: »Ničesar, kar je bilo zapisano v njej, nismo naredili.« V turističnih krogih pa je slišati očitke, češ da nam bodo tokrat ta strateški dokument napisali Hrvati.
Slovenski turizem poslej po hrvaških tirnicah?
Na javnem razpisu za pridobitev tega posla je namreč zmagala ekipa ljubljanske ekonomske fakultete, del katere je tudi dr. Miroslav Dragičević, ki velja za sivo eminenco hrvaškega turizma. Le redko naj bi se zgodilo, da bi Hrvati brez njega izpeljali kakšen hotelski projekt ali napisali strateški dokument. Dragičević naj bi po naših informacijah med drugim ocenil, da slovenski turizem v prihodnjem štiriletnem strateškem obdobju potrebuje za dve milijardi evrov naložb. Priložnost za hrvaške investitorje?!
Eden redkih uresničenih ciljev iz stare turistične strategije je naraščanje turističnega obiska in prenočitev. Marjan Batagelj, predsednik upravnega odbora družbe Postojnska jama, zasluge za to pripisuje tudi dobremu delu Slovenske turistične organizacije (STO). »Slovenijo promovira kot blagovno znamko, kar je zelo pomembno, saj nas tujina spoznava kot državo, ki ima svojo identiteto. Brez dobrega dela STO, ki je gradila na ikonah, slovenski turizem ne bi bil tako uspešen,« meni Batagelj. Gorazd Skrt iz podjetja Lovely Trips, ki v Italiji skrbi za promocijo slovenskega turizma, pa spomni, da so svetovne geopolitične razmere odrezale veliko zelo obiskanih turističnih središč v severni Afriki in na Bližnjem vzhodu. »Turistični tokovi so se usmerili nekoliko severneje, kar se pozna tudi pri obisku Slovenije. Kot kaže, se bo ta trend še nadaljeval. Smo torej v položaju, ko je treba gledati naprej in goste prepričati, da nismo zgolj destinacija, kamor so prišli, ker je drugje terorizem, pač pa da si njihov obisk res zaslužimo,« meni Skrt.
»Take, ki bi Savo kupili za drobiž, smo že imeli«
Kljub rekordnemu obisku turistov pa Slovenija še vedno občutno zaostaja za načrtovanim trimilijardnim zaslužkom od tujskega turizma (lani ga je bilo 2,35 milijarde). »Številno gostov nam narašča, njihova potrošnja pa ne tako hitro, ker smo bolj cenena destinacija, ne cenjena. Da bi to spremenili, moramo nujno najti investitorje v številne hotele, zgrajene še v socialističnih časih. In šele ko jih bomo obnovili, bomo lahko povišali cene hotelskih storitev. Poleg tega bi morali turizem razvijati tam, kjer so pogoji za to, ne v vsaki vasi. Zapravljamo namreč denar za turistično infrastrukturo, ki je sama sebi namen, gostov pa še naprej ni,« je kritičen Batagelj.
Minister Počivalšek razloge za zaostajanje finančnih prilivov za fizičnimi kazalci takole opiše: »V Sloveniji imamo v povprečju težave z oblikovanjem dobrih turističnih produktov, ki jih je mogoče prodati po višji ceni. Ključni problem, da tukaj nismo uspešni, vidim v tem, da je večina slovenskih turističnih zmogljivosti v državnih rokah in da nimamo dovolj odgovornega upravljanja. Rešitev vidim v dvostopenjskem izhodu iz državnega lastništva. Del zmogljivosti bi bilo treba kar najhitreje prodati oziroma jih tako ali drugače privatizirati, za drugi del pa bi lahko posredno, morda prek nacionalnega demografskega sklada ali pokojninskega sklada, prišli do nekoga, ki bo naše turistične zmogljivosti, dokler jih ne prodamo, premišljeno in odgovorneje upravljal.«
Bi prodali tudi Savo turizem, ki predstavlja skoraj tretjino slovenskega turizma? »Prodali je težka beseda. To ni avto, gre za številne hotele in kupcev, ki bi jih z danes na jutri kupili po korektnih cenah, ni veliko. Take, ki bi to kupili za drobiž, smo pa že imeli in to je eden od razlogov, zakaj smo hoteli zagotoviti odgovorno upravljanje s temi hoteli in smo Savo s slabe banke prenesli na SDH. Zanj menimo, da ima znanje in da bo v vmesnem času odgovorneje in uspešneje upravljal podjetje,« dodaja Počivalšek.
