Bent Larsen in neskončna žeja po zmagi

Bent Larsen se je rodil leta 1935 in se naučil igrati šah med prebolevanjem otroških bolezni pri sedmih letih. A šah je dobil večjo vlogo šele, ko se je preselil v Köbenhavn, da bi študiral za inženirja. Kmalu je padla odločitev in šah je postal njegov poklic. Šlo je kot po maslu: leta 1956 je že igral prvo desko za Dansko na olimpijadi v Moskvi, osvojil zlato kolajno in postal velemojster. Mladeniču so bila vsa vrata odprta. Na medconskem turnirju v Portorožu 1958 so mu napovedovali preboj na turnir kandidatov, a je odigral slabo in končal pri dnu.

Jasno mu je bilo, da mora nekaj spremeniti. V naslednjih letih je močno razširil nabor svojih odprtij in postal izredno nepredvidljiv nasprotnik. Leta 1964 je zmagal na medconskem turnirju v Amsterdamu. Končno je bil med kandidati. Ivkova je premagal igraje, nato pa tesno izgubil s Talom. Ponovil je vajo: spet je osvojil medconski turnir, premagal Portischa, a izpadel v polfinalu. Boljši je bil Spaski, bodoči prvak.

Medtem so se pojavljali prvi odprti turnirji in Larsen je bil edini elitni igralec, ki se jih je udeleževal. In serijsko zmagoval. Njegov slog pa je ostal premalo soliden za velike dvoboje. Leta 1970 je bil tretji igralec sveta za Fischerjem in Spaskim, na dvoboju SZ proti svetu v Beogradu pa je zahteval prvo desko sveta. Bobby se je strinjal, Bent pa upravičil zaupanje in nadigral Sovjete. Medtem je bil tretjič med kandidati, v polfinalu ga je čakal Fischer. V vročem Denverju se Danec ni dobro počutil, a je pogumno napadel Bobbyja. Doživel je hud poraz: bilo je šest proti nič! Larsen je še naprej uspešno igral, posvetil pa se je tudi pisanju. Sredi sedemdesetih let se je preselil v Buenos Aires in vse do smrti leta 2010 pisal šahovsko kolumno za Clarin. Premagal je osem svetovnih prvakov. Takole je padel Petrosian: