Sezona je povprečna. Lani sem resnično dosegal vrhunske rezultate, letos pa sem med množico skakalcev skrit v povprečju, kjer ni nobenega hrupa.
Pravzaprav ste se znašli v novi vlogi. Lani so vas po tekmah novinarji oblegali tudi uro ali dve.Res je. Priznam, da včasih kar prija, ko nisem prav na vsakem koraku v središču pozornosti. Ko imaš več miru, lahko narediš kakšen gib, ki ne bo dokumentiran. Se pa zavedam, da sem se v tej vlogi znašel zato, ker dela ne opravim v skladu s svojimi zmožnostmi. To me obremenjuje.
Pred azijsko turnejo ste rekli, da čutite medijski pritisk.Predvsem se mi zdi, da ljudje vztrajno čakajo, kdaj bom spet začel serijsko zmagovati. Navijači imajo velika pričakovanja, kdaj bom znova eksplodiral.
Vam veliko pomeni, kar novinarji napišemo o vas?Zaupam predvsem tistim novinarjem, ki poznajo šport in redno spremljajo smučarske skoke. Pomembno se mi zdi, da je v medijih napisana resnica. Ne bi mi bilo všeč, če bi blatili moje ime.
Vaša javna podoba je na zelo visoki ravni. Mnogim ste postali vzornik.Opazil sem, da so ljudje zelo srečni, ko me vidijo v trgovini ali na ulici. Takrat se počutim nenavadno, vendar pa mi ustreza, da sem si z udejstvovanjem v športu ustvaril podobo človeka, ki ni razgrajač, saj vemo, da so športnike že marsikdaj enačili z zabavljači. Sem običajen človek. V prostem času skušam živeti mirno življenje.
Je ustvarjena javna podoba skladna z vašim življenjem v realnosti?Morda je bolj urejena kot doma, kjer je marsikaj bolj razmetano.
Večkrat pazite, kaj izjavite v intervjujih?Normalno je, da se kdaj ugrizneš v jezik, predvsem pa ne želim nikogar užaliti, saj se zavedam, kako se v življenju lahko zadeve hitro zasučejo. Neumno bi bilo, če bi v izjavah žalil ljudi in jih označeval z neprimernimi opazkami.
Koliko zasebnega miru pa sploh ima športnik vašega kova?Toliko, kot si ga vzame. Zavedam se, da bom v javnem prostoru opažen. Ko sem doma, imam rad mir. Družinski člani, prijatelji in sosedje v meni ne vidijo medijskega zvezdnika, ampak običajnega fanta.
Doma berete knjige?Berem predvsem na poti na tekme. Takrat se zamotim, da čas hitreje mine. Doma redko vzamem knjigo v roke.
Kaj berete zdaj?Ripperja. V zadnjem obdobju berem predvsem kriminalke. Všeč so mi, saj o vsebini ni treba preveč razmišljati. Knjigo lahko zelo hitro preberem.
Vas kriminalke najbolj privlačijo?Pa tudi satirične pripovedi. Težjih zvrsti se običajno ne lotevam.
Črpate navdih iz literature?Zelo redko. Vsebina knjige mora biti zelo dobra, da grem dvakrat skozi stavke.
Katere rubrike pa vas poleg športnih strani zanimajo v časopisih?Vedno preberem naslove. Z zanimanjem spremljam tudi avtomobilistične rubrike in male oglase, saj rad izvem, kaj vse ljudje prodajajo.
Premišljujete tudi o tem, kaj se dogaja v svetu? Kaj mislite o spremembah v družbi?Že kar nekaj časa so vojne razmere na Bližnjem vzhodu in begunska kriza vodilne teme v svetu. Večkrat se zavem, kakšni neotesanci smo ljudje, da dopustimo tako okrutno dogajanje. Sprašujem se, zakaj imamo tak odnos do beguncev, saj so tako kot mi samo ljudje. Tudi begunci bi radi živeli umirjeno družinsko življenje, a se po svetu zaradi pohlepa kapitala dogaja marsikaj.
Kaj lahko storite?Predvsem sem jezen na svet.
Vaše mnenje je pomembno, saj ste v Sloveniji znana javna osebnost. Že z izražanjem stališč bi lahko vplivali na več strpnosti.Morda ima moja beseda resda večji doseg, zelo težko pa bi kaj spremenil. Vojne zagotovo ne bi mogel ustaviti. Večji vpliv imajo ljudje na položajih, ki odločajo o dogajanju v svetu.
Tudi sami se večkrat srečujete s politiki. Beseda kdaj nanese na družbeno problematiko?Niti ne, saj je čas našega druženja praviloma omejen. Pogovori se vrtijo predvsem okoli mojega športnega udejstvovanja tako v preteklosti kot prihodnosti.
O čem pa se običajno pogovarjate z bratoma?Predvsem o družinskih zadevah. O skokih govorimo zelo malo, saj smo si karakterno različni. Če kateremu od nas daljše obdobje ne gre vse po načrtih, ga vprašamo, ali bi se pogovarjal o skokih, težimo pa si ne.
Ste zaščitniški do mlajših bratov?Na začetku je bilo res tako, zdaj pa ne več. Ko je Domen začel skakati na višji ravni, sem ga malo usmerjal, a sem kmalu ugotovil, da je bolje, da se znajde sam, in da ne potrebuje vsakodnevne usmeritve. Vsak športnik mora na svoji poti narediti tudi kakšno napako, saj se bo le tako česa naučil.
S kakšnimi pričakovanji boste začeli prvenstvo v Lahtiju?Zadovoljen bi bil, če bodo moji skoki na visoki in konstantni ravni. Konstantnost sem v tej zimi že imel, a ni bila tako visoka, kot sem si želel.
Kako odpraviti dvome, ki vas tarejo?Največkrat z dobrimi treningi. Ko se dobro počutiš, lahko samega sebe prepričaš, da si pripravljen za velike dosežke.
