Tri četrtine romskih svetnikov in tri od štirih najpomembnejših zvez Romov – z Dolenjske in iz Ljubljane – so že 10. februarja premierju Miru Cerarju poslali pismo z zahtevami za ureditev položaja romskih naselij. Takšne enotnosti Romi v svojih zahtevah doslej niso še nikoli dosegli. Pismo, ki je nastalo v okviru Foruma romskih svetnikov, je bilo javno objavljeno včeraj.
Romski svetniki so opozorili, da je zaradi pravne neurejenosti – ki je posledica prelaganja odgovornosti z države na občine in nazaj – mnogo izmed sto šestih romskih naselij še vedno brez urejenega dostopa do vode, elektrike in komunalnih storitev. Ker gre pri tem za kršitev temeljnih človekovih pravic, se država že sooča s sodnimi postopki na evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu ter na domačem upravnem in ustavnem sodišču. V hudi revščini in zapostavljenosti v Sloveniji živi več sto romskih družin, strokovnjaki pa ocenjujejo, da se zaradi segregacije in rasizma, ki je uperjen proti Romom, še dve generaciji otrok iz teh družin ne bosta mogli vključiti v »običajno« življenje.
Romski svetniki so med zahtevami do Cerarja in vlade izpostavili nujnost, da Slovenija sprejme akcijski načrt ukrepov za letošnje in prihodnje leto, da za urejanje naselij vsako leto nameni najmanj tri milijone evrov ter da uredi »dostojen dostop do pitne vode ter sanitarij za vsa romska naselja in bivališča«.
Spremembe romske zakonodaje
Svetniki so podprli tudi spremembe zakona o romski skupnosti, ki jih je pripravila stranka Združena levica. Te naj bi bile po naših informacijah prav danes v parlamentu usklajene z vladno koalicijo in tudi z desno opozicijo. Spremembe naj bi – med drugim – prinesle natančnejšo opredelitev odgovornosti države in občin za urejanje položaja Romov.
Pri tem pa je pomembno zavedanje o zgodovinskem položaju romskih naselij: v času Jugoslavije so namreč oblasti tolerirale in celo spodbujale nastanek naselij na zemljiščih, ki so bila v družbeni lasti. Po spremembi sistema in prehodu zemljišč v roke zasebnih lastnikov (posameznikov, podjetij, zadrug ali Cerkve) pa je status naselij »obvisel v zraku«.
Tudi dialog z lastniki zemljišč
Včerajšnjo pobudo romskih svetnikov so iz kabineta predsednika vlade posredovali »pristojnim ministrstvom«. Skupen odgovor bo obravnavala vlada, rok za pripravo vladnega gradiva pa je prihodnji petek. Vladi se pri reševanju romskih zahtev v zadnjih mesecih mudi tudi zato, ker naj bi strasbourško sodišče že v kratkem izdalo sodbo.
Za pojasnila smo prosili tudi predsednika (največje) Zveze Romov Slovenije Jožka Horvata Muca. Ta nam je nakazal, da k podpisu pisma ni bil povabljen (med romskimi institucijami se občasno nakazuje razdor, a nasprotovanja niso konsistentna, temveč so zelo dinamična). »Z zahtevami za dostop do vode in elektrike se strinjam,« pravi Horvat. »Dobro pa bi bilo omeniti tudi nujnost dialoga z lokalnimi skupnostmi in lastniki zemljišč. Če tega ni, ne pomaga nobena zakonodaja ali ukrep. Kot vemo, občinski ali državni akti načeloma ne morejo posegati v zasebna zemljišča, tam je spremembe mogoče doseči le s pogovorom.«
