Ljudje in psi naj bi postali prijatelji že pred 30.000 leti, ko je človek udomačil pasjega prednika, volka, simpatija pa je obojestranska, saj za pse velja, da svet najraje in najbolj samozavestno raziskujejo, ko je v njihovi bližini tudi človek. Na človeški jok se bodo odzvali z istim delom možganov, kot bi se ob cviljenju drugega psa, od nas pa se nalezejo tudi zehanja, pri čemer je to petkrat bolj verjetno, če bo zehal njihov lastnik, kar kaže na to, da čutijo empatijo do ljudi. Poleg tega pa, ko gre za to, koliko pozornosti dobijo od svojega lastnika, znajo biti tudi ljubosumni, kadar se bo ta posvečal drugemu psu. A če čutijo ljubosumje, to še ne pomeni, da je enako s krivdo.
Če bodo storili kaj narobe, na primer zgrizli blazino ali pojedli hrano, ki je ne bi smeli, bodo morda delovali tako, kot da se kesajo, v resnici pa ni čisto tako, saj občutkov krivde ne poznajo. Njihov nedolžni pogled pa jim ne pride prav samo v takšnih primerih, ampak tudi, ko gre za to, da izsilijo nekaj, kar želijo. Ker imajo velike oči in otroške poteze, obenem pa so igrivi, človeku delujejo bolj prisrčno, zaradi česar se jim težje upre, ko prosijo za priboljške. Se bodo pa z lahkoto uprli oni, če bodo menili, da ste jim dali slab nasvet. Ko jim boste dali določen ukaz, ga namreč ne bodo upoštevali, če bodo menili, da obstaja učinkovitejši ali lažji način, da izpolnijo nalogo, naloge pa vaš pes ne bo izpolnil niti, če boste za isto stvar drugega psa nagradili bolje kot njega.
Vohajo bolje, razmišljajo slabše
Psi vse vidijo tako, kot bi gledali upočasnjen posnetek, saj njihove oči sprejemajo vidne informacije za 25 odstotkov hitreje kot ljudje, kar pomeni, da se tudi hitreje odzivajo na stvari. Obenem vidijo tudi ultravijolično svetlobo in čutijo Zemljino magnetno polje, zaradi česar se znajo dobro orientirati, slišali pa naj bi tudi ultrazvočno valovanje, s katerim si v temi med letenjem pomagajo netopirji. Poleg tega imajo boljši voh od ljudi, saj bodo žličko sladkorja na primer zavohali celo v dveh olimpijskih bazenih vode. Da takrat, ko so mokri, iz dlake v samo v štirih sekundah otresejo kar 70 odstotkov vode, pa je še dodatna prednost.
Če kje, nas ne prekašajo v inteligenci, vendar pa ne moremo reči, da so popolnoma nevedni. Njihova inteligenca je po ugotovitvah živalskih psihologov na stopnji dveletnega otroka ter razumejo do 250 besed in kretenj, nekateri pa znajo rešiti tudi preproste matematične račune. Ali bodo to počeli z levo ali desno tačko, pa je že novo vprašanje. Medtem ko je večina ljudi desničarjev, je takšnih tretjina psov, tretjina jih je levičarjev, tretjina pa oboje. Najbolje je, če so »desnotačkasti«, ker raziskave nakazujejo, da so živali, ki so bolj vešče z desno tačko, radovednejše in drznejše, tiste, ki so bolj leve, pa so lahko agresivnejše.
