Ko je pivovarska renesansa oplazila tudi Slovenijo in postala alternativa tako vinu in kulturi pitja vina kot tudi tradicionalnim vrstam piva in pivovarjem, so ljudske lagerje v mnogo primerih zamenjali zvarki, kot so ale, pale ale, stout, porter v najrazličnejših kreativnih različicah. Bistvene novosti novega vala neindustrijske pivovarsko rokodelske dejavnosti so tako metode varjenja in alkoholne stopnje, kot tudi embalaža in oblika kozarcev, ki so bolj podobni vinskim kozarcem in kozarcem za koktajle, konjak in rum kot pa tradicionalni steklenini za pitje piva. Opazno pa je tudi to, da so po pivu bolj množično začele posegati tudi ženske. Vseh starosti.
Dekleta so ugotovila, da ima pivo okus
Tradicionalna religija pivopitja je bila do pojava kraft pivovarstva skoraj v celoti podrejena relaciji pivo in šport v aktivni ali TV-različici v bolj ko ne v moški domeni. Čeprav so ženske nekoč v zgodovini že obvladovale svet piva. Tudi v Sloveniji. »Bile so doma, kuhale in skrbele tudi za pivo. Pri nas je bilo tako, da je pivovarska pravica vedno pripadala moškemu, ampak ženske so bile običajno tiste, ki so ga preživele in so se zato tudi po štirikrat poročile, da so lahko ohranile to pravico v družini,« o zgodovinski pivski vlogi žensk v družbi pravi Anita Lozar iz Pivovarne Pelicon, ki skupaj s partnerjem Matejem Peliconom skrbi za dobro počutje slovenskih ljubiteljev kraft piv. Kot pravi, je nekoč tudi njena babica doma kuhala pivo na družinskem štedilniku, zdaj ga »kuha« sama le v večjih količinah.
Leta 2013, ko je pivovarna Pelicon začela proizvodnjo, sta z Matejem zvarila tri tisoč litrov, zdaj pa jih že 20.000 litrov na mesec. In med konzumenti je, kot pravi Anita, skoraj polovica žensk. »Ženske so začele piti pivo, a ne samo zaradi elegantnejših kozarcev in dizajna, kot je bil nekoč, ampak zato, ker ko enkrat pokusiš dobro pivo, ne moreš več piti industrijskega piva. Ugotovile so, da ima kraft pivo okus in ni narejeno tako, da ti od CO2 odnese možgane, pa tudi rade eksperimentirajo z okusi. Tudi ko hodimo po sejmih po svetu, je tam skoraj polovica žensk. Pridejo, pokusijo, lahko bi celo rekla, da so bolj informirane. Vedo, po kaj pridejo, in so na tekočem. Vedo, katere so novosti, rade poskušajo nove okuse,« o novodobnih ljubiteljicah piva pravi Anita, ki je tudi sama v svet pivovarstva prišla zaradi novih okusov. Prej se je ukvarjala z vini in kulinariko, zdaj pa je ena izmed vse bolj številno zastopanih slovenskih pivovark, ki ima opravljeno tudi nacionalno poklicno kvalifikacijo kot pivovarka. V Sloveniji praktično ni kraft pivovarne, ki ne bi bila zasoljena tudi z žensko noto. »Veliko nas je, ki proizvajamo pivo v parih oziroma skupnostih. Če je fant pivo varil doma, smo pomagale. Res je, da se zdaj več ukvarjam z administracijo, ker smo družinsko podjetje, za sestavo receptov in tehnologijo pa rešitve z Matejem iščeva skupaj. V amaterskem segmentu je varjenje piva še vedno bolj moška zadeva, na profesionalnem nivoju nas pa je žensk veliko,« pravi Lozarjeva. V tujini je ženskega principa med pivovarji še več kot pri nas, dekleta – ljubiteljice piv so se začele tudi združevati. Najbolj moderno žensko pivsko združenje na svetu je Pink boot society, ki izobražuje, ohrabruje in navdihuje ženske z vsega sveta, da se tudi same začnejo profesionalno ali ljubiteljsko ukvarjati s pivom in novimi žlahtnimi okusi.
Kozarec v obliki keliha pritegne marsikatero žensko
To, da so ženske postale vse številnejša stalnica tudi v specializiranih lokalih, kjer se toči pivo, opaža tudi Sanja Mehmedić, lastnica Godec puba v Šiški, kjer iz pip, skritih za pultom, vsak dan teče šest točenih, v hladilnikih pa gostom mežika vsaj še 70 etiket piv različnih stilov in okusov. »Ženske so bolj dojemljive za nove okuse kot moški in so začele piti pivo povsem neobremenjene, saj ga ne primerjajo z okusi, ki jih poznajo od prej, kot to počnejo moški. Na noben način niso obremenjene z laškim in unionom kot fantje, ki so od svojega 14. leta, ko so začeli hodit ven, pili samo ta dva okusa in so težje pripravljeni pokusiti kaj novega. Moški se v začetku takoj postavijo v obrambno pozicijo v smislu, zakaj bi pil nekaj drugega, če že vse življenje pijem to, pa še ceneje je,« pravi Sanja, ki je v svet piva prišla iz čisto ženske zgodbe. Med likanjem. Prijatelj uvoznik ji je podaril nekaj vzorcev za pokušino za v lokal in žeja med likanjem je opravila svoje. »Prej piva sploh nisem pila, v lokalu pa smo imeli laško in union, ker drugega ni nihče pil. Ko sem pokusila tisto pivo, se je v meni nekaj obrnilo. Ugotovila sem, da ima tista stvar okus, in to dober,« se smeje spominja svojega pivskega krsta Sanja. Kasneje je od distributerja kupila nekaj zabojev različnih vrst piva in jih začela uvajati v lokal.
»Prvi projekt, ki sem si ga zastavila, je bil ta, da goste v lokalu, ki so bili tradicionalni pivci zelenega in rdečega, sploh prepričam, da bi pokusili še kakšen drug okus. Samo da pokusijo, ne da jim to pivo prodam, ker za denar ni bil nihče pripravljen pokusiti,« se leta 2010 spominja Sanja, ki se je nato še oborožila z literaturo in v lokalu začela svojim strankam širiti pivopivsko religijo. Danes v lokalu in trgovinici Craft Pivo v sklopu lokala streže nove okuse spreobrnjenim moškim in vse večjemu številu ljubiteljic raznoraznih pivskih zvarkov, ki jih je, kot ugotavlja Sanja, poleg okusov premamil tudi bolj sofisticiran dizajn kozarcev in etiket. »Gotovo vplivajo na to, da so ženske začele posegati po pivu, tudi dizajn etiket in kozarci, ki niso več tipični pivski vrči. Kozarec v obliki keliha in podstavek zraven pritegneta marsikatero žensko. Je seksi. Že ko se je pila corona, se mi zdi, da so ženske začele bolj posegati po pivu. Lična steklenica, limona. Veliko bolj mamljivo kot steklenica in zraven vrč,« razlaga Sanja in ugotavlja, da je vse skupaj povezano tudi s sociološko platjo. »Opažam, da je to, da so ženske začele piti pivo, povezano tudi s tem, da se ženska vloga v družbi spreminja. Družba se feminizira. Zdaj hodijo ženske tudi že same v lokal. Prej tega ni bilo, ker je bilo nesprejemljivo, zdaj je to nekaj povsem normalnega. In med njimi je veliko teh, ki pijejo pivo. Zadnjič sta prišli dve dekleti, ki sta bili prvič tukaj in sta želeli šampanjec, ki ga nimamo, a sta mirno, brez tarnanja, naročili pivo. In ga pokušali. In še vedno se vračata in pijeta pivo,« o ženskem pivskem spreobrnjenju pravi Sanja.
3 x 24 steklenic ustekleničenega ponosa
Čeprav so ženske začele piti pivo in so v profesionalnem kraft segmentu povsem enakovredno zastopane v primerjavi z moškim deležem, je na amaterski ravni ljubiteljsko garažno ali kuhinjsko pivovarstvo še pretežno v moški domeni, čemur pritrjuje tudi Jernej Vrečar, predsednik Društva ljubiteljev domačega pivovarstva. »Imamo nekaj članic, so pa samostojne varilke redke. Gre bolj za dekleta in žene, ki pomagajo fantom in možem, je pa res, da je med njimi velijo ljubiteljic piva. Pitje piva je prišlo na boljši glas, ponudba je večja in širša in vsaka ženska lahko najde pivo, ki ji ustreza. Pa tudi pitje izbranega piva v prestižnejših kozarcih pomeni, da je tudi izkušnja pitja piva bolj prefinjena,« pravi Vrečar. Kljub temu članice med garažnimi varilci piva so.
Za zdaj edina samostojna članica »moškega« društva, ki ne nastopa v paru s fantom, je Nastja Čremožnik iz Celja, ki končuje magisterij na biotehnični fakulteti, v domači kuhinji pa se še fakultativno ukvarja s čaranjem novih pivskih okusov. »Ljubezen do piva se je rodila na faksu, ko sem izbrala izbirni predmet pivovarstvo in smo pri vajah delali pivo. Bila sem navdušena nad tem, da se da tudi v malih posodah narediti dobro pivo,« pripoveduje Nastja. Tudi sama prej nad okusi tradicionalnega laškega ni bila navdušena, zdaj pa jo novi okusi navdihujejo, čeprav za zdaj pod njeno kuhinjsko blagovno znamko nastajajo, kot pravi, zvarki iz že pripravljenih mešanic in ekstraktov, ki jih je v paketu skupaj z osnovno opremo dobila za rojstnodnevno darilo. »Stvar samo skuhaš in slediš navodilom, treba je paziti na čistočo, a moram reči, da je bil zvarek kar okusen,« pravi Nastja, ki se že lahko pohvali s tretjo serijo 24 ustekleničenih dobrot v obliki londonskega porterja in črnega »flamskega Belgijca«. Pravi, da je ponosna, ker v treh poskusih ni še nič zlila stran, še več, pohvalili so jo tudi moški, tudi člani društva, ki menda veljajo za dokaj stroge ocenjevalce. Čeprav različne dimenzije piva šele odkriva, jo okusi tako navdušujejo, da se je tudi sama iz klasične pivke vina prekopicnila v okuševalski svet piva. »Trenutno se s pivom še igram, a sem trdno odločena, da grem naprej. Kupila sem že lonec iz inoksa, trenutno pa kupujem še fermentator ter nekaj drugih pripomočkov, da bom lahko začela proizvajati pivo sama, brez že vnaprej pripravljenih mešanic in ekstraktov.«
