»Po mamini smrti me je oče dvakrat klical. A z njegove strani ni bilo nobenega opravičila, niti ni bilo zaznati kančka obžalovanja. Zaradi tega smo res globoko prizadeti,« je na sodišču povedal sin 63-letnega Draga Railića, ki je 15. oktobra lani v domači dnevni sobi v Ljubljani zadavil svojo dve leti mlajšo ženo Milko. Tožilka Liljana Tomič mu očita, da jo je med prepirom s pestjo udaril v obraz, da je padla, nato pa jo je tako dolgo stiskal za vrat, da je umrla. V usodnem trenutku je bil bistveno zmanjšano prišteven.
»Čevljev niti enkrat ni obula«
Upokojeni Railić je v svojem zagovoru na dolgo in široko opisoval svoje zakonsko življenje. Kot je dejal, že od začetka med njim in ženo ni bilo kake velike ljubezni, pa vendar sta si nato ustvarila družino. On naj bi zelo veliko delal, tako da bi bilo denarja čisto dovolj, če ona ne bi bila taka zapravljivka. Zato sta se zmenila, da bo vsak imel svoj denar, on bo plačeval položnice, ona pa hrano. Pohvalil se je, kako je potem varčeval, vlagal v takratne nemške marke, ker je imel namen graditi hišo, ona pa da je kupovala brezvezne stvari. Kupila je čevlje, pa jih potem ni niti enkrat obula, je izjavil. On pa je plačal parcelo na morju, odkupil stanovanje in nato kupil še parcelo na Ižanski cesti v Ljubljani, čeprav je bila ona proti. Vztrajal je pri gradnji hiše in tudi ona se je s tem nekako sprijaznila, delavcem pa vseeno ni hotela kuhati, je dejal.
Veliko sta se prepirala in si očitala, da sta si uničila življenje, a sta se vseeno imela nekako rada. Ko sta otroka odrasla, po štiridesetih letih zakona, pa je šlo vse samo še navzdol, čeprav sta se pred drugimi pretvarjala, da ni tako. »Veliko je jezikala, tako da sem ji rekel, da je najpametnejša, če je tiho,« je opisoval Railić. Ali pa: »Z vrta sem ji prinesel solato, ona pa jo je šla raje kupit v trgovino… Meso je zažgala, da tega nihče ne bi jedel… Prala je le svoje perilo in snaho sem moral vprašati, kako se uporablja pralni stroj. Pa sosedo sem vprašal, kako se pripravi paprike. Žena je to izvedela in spet je bila jezna. Poniževala me je in žalila.« To je bil tudi čas, ko mu je Milka povedala, da bi se rada ločila. Obtoženi pravi, da ni imel nič proti, le glede premoženja si nista bila istih misli. Zahtevala je stanovanje; kot trdi, ji je ponudil, naj gre v tistega, kjer so živeli prej, pa je hotela drugega.
Otroka: Bila je skrbna in ljubeča
Usodnega dne naj bi telefoniral svaku v Bosno in mu povedal za ločitev. Ko je to slišala, je po njegovih besedah spet znorela. Misleč, da se bo ohladila, je šel do soseda, a ko se je vrnil, ni bilo nič bolje. Brez vzroka naj bi začela kričati, da ga bo ubila, in vanj vrgla daljinski upravljalnik. »Spomnim se, da sem jo udaril, ko sem prišel k sebi, je bila pa mrtva. Poklical sem policijo in povedal, da sem zadavil ženo,« je povedal na glavni obravnavi. V preiskavi pa, da jo je udaril, zato je padla na hrbet, kjer jo je kakih 15 do 20 minut držal za vrat.
Povsem drugačno zgodbo pa sta povedala otroka. »Oče je težaven, trmast človek, primitiven in prostaški. Vedno je hotel biti glavni, z mamo pa je ravnal, kot bi bila njegova lastnina. Grozil ji je, jo poniževal, zmerjal, govoril, da je grda, pa da je vse njegovo, da je vse ustvaril on in da smo mi 'niko in ništa'. Ona pa je za nas skrbela, se nam posvetila, bila je ljubeča, pozitivna, kulturna in napredna ženska,« je povedal eden od sinov. Večkrat so ji rekli, naj se že enkrat postavi zase, se odmakne od njega in odide v prejšnje stanovanje, in nazadnje se je končno odločila za obisk odvetnice. Želela je oditi v tisto stanovanje, pa ji oče ni dovolil. Z odločitvijo, da odide, je postala pogumnejša in včasih res rekla kaj več. Takrat so mirili njune prepire, češ da nima smisla.
Po sinovih besedah mama nikakor ni bila zapravljivka. Očetu res ni več kuhala zato, ker je sam tako hotel, in zaradi tega je bila zelo prizadeta. Oče naj bi bil tudi zelo ljubosumen, čeprav ni imel nobenega razloga, zadnje čase ji tudi ni več dovolil nobenih obiskov. Po sinovih besedah je oče že prej omenjal, da bi jo vrgel iz drugega nadstropja, če bi imela ljubimca. Pa tudi, da se spor med njima lahko konča tudi tako, da bo eden od njiju končal v grobu.
