»Vsa domača inovativna živila, ki smo jih nagradili v minulih dveh letih, so se obdržala na trgu. To pomeni, da so njihovo kakovost kljub morda nekoliko drugačnemu okusu prepoznali in nagradili tudi potrošniki,« je na današnji razglasitvi letošnjih najbolj inovativnih živil poudaril Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko.
Med najbolj inovativna živila, proizvedena v Sloveniji in uvedena na trg v minulem letu, so uvrstili: Sparov ječmenov hlebček z manj soli, pusti sveži sir ego quark iz Ljubljanskih mlekarn, linijo izdelkov I like tofu podjetja Avokado, Žitovo pirino vlečeno testo, eko jogurt s konopljinim oljem iz Mlekarne Planika Kobarid in žita za zajtrk bio body cleanse muesli iz podjetja Nutrisslim. Posebno nagrado za inovativnost pri ponudbi lokalnih živil so podelili podjetju KMG Panorganic za linijo predpakiranih svežih solat in zelišč živa.
Ječmenov hlebček, Spar Slovenija (Foto: Matjaž Rušt)
Osnovni namen nekomercialnega projekta izbora najbolj inovativnih živil je v spodbujanju slovenskih proizvajalcev živil pri razvoju novih ali preoblikovanju obstoječih živil v živila z ugodnejšo prehransko sestavo, ki bi potrošnikom omogočala bolj zdravo izbiro v poplavi manj zdravih izdelkov z vsega sveta, ki polnijo tudi naše trgovske police, je pojasnil Pravst. Zato projekt sofinancira ministrstvo za zdravje, podpira ga tudi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Podjetja postajajo samokritična
Na razpis so prejeli 47 predlogov; manj kot prvo in podobno kot lansko leto. Polovico so jih prijavili proizvajalci, preostale pa potrošniki. Pri izboru izstopajočih izdelkov so upoštevali prehransko sestavo živil, ki je še posebno koristna za zdravje, omejeno uporabo aditivov, upoštevali pa so tudi prijaznost potrošniku in okolju.
»Opažamo, da se niža delež predlogov, ki jih moramo med vrednotenjem izločiti zaradi manj ugodne prehranske sestave. Vse kaže, da so podjetja postala bolj samokritična, saj večinoma kandidirajo z dobrimi predlogi,« je poudaril Pravst in razkril, da je pri nekaterih skupinah živil precej prostora za izboljšave. Tako tudi letos niso podelili nagrade v skupini pijač, zelo previdni so tudi pri ocenjevanju mesnih izdelkov, kjer nagrade doslej tudi še niso podelili. Kljub temu, kot pravi, rezultati izbora kažejo, da se slovenski proizvajalci živil trudijo potrošniku ponuditi izboljšana in kakovostna živila. Da bodo cenovno dostopnejša, proizvajalcem inštitut omogoča pri označevanju in oglaševanju brezplačno uporabo posebnega znaka projekta.
Linija izdelkov I like tofu, Avokado (Foto: Matjaž Rušt)
Manj bolezni
Proizvodnjo domačih kakovostnih živil z ugodno prehransko sestavo spodbuja tudi nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025 s sloganom Dober tek, Slovenija, je na podelitvi priznanj povedala generalna direktorica direktorata za javno zdravje pri ministrstvu za zdravje Mojca Gobec in dodala, da lahko z večjo dostopnostjo ter promocijo inovativnih, zdravju koristnih živil hitro dosežemo pomembne učinke na izboljšanje prehranjevanja prebivalcev in znižamo obolevnost za sodobnimi civilizacijskimi boleznimi.
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan je opozoril, da danes že več kot 70 odstotkov potrošnikov preverja poreklo živil in išče slovenske proizvode, saj se zavedajo prednosti svežine, ekstenzivne pridelave hrane in konvencionalnih načinov predelave. Kakovostni domači mlečni in mesni proizvodi so označeni z znakom »izbrana kakovost Slovenija« in jih redno kontrolirajo certifikacijski organi.
Živa solata raste tudi doma
»Prodaja naše linije Živa skokovito narašča, zato bomo letos našemu rastlinjaku pridružili še dva doma in enega v Avstriji,« ne skriva Mario Kurtović, lastnik podjetja Panorganic iz Ljutomera. Razširili bodo tudi ponudbo, vendar so ti izdelki še skrivnost. Živo solato lahko potrošniki hranijo v hladilniku vsaj teden dni, v kozarcu z vodo pa dva tedna. V kozarcu z vodo bo rasla še naprej, pove Kurtović.
Sveže solate in zelišča Živa, KMG Panorganic (Foto: Matjaž Rušt)