V zvezi z nedavno odločbo ustavnega sodišča, ki se nanaša na videz nepristranskosti sodišč in je, kot smo že pisali, precej vznemirila sodnike, so se odzvali tudi na vrhovnem državnem tožilstvu in vrhovnem sodišču. Kot so sporočili z vrhovnega državnega tožilstva, je odločba, ki v temelju spreminja presojo razlogov za izločanje sodnikov v primeru, ko nekateri obdolženi dejanje priznajo, drugi pa ne, naslovljena predvsem na sodišča, in ne na državno tožilstvo. V takšnih primerih bo obtožne akte, če bo logistično mogoče, še naprej zastopal isti državni tožilec, saj je to v interesu učinkovitosti postopka.
Kot pravijo, še ni mogoče zanesljivo napovedati, kako se bo odzvala sodna praksa. Pričakujejo, da bo v novih zadevah v večjem obsegu prihajalo do predodeljevanja med posameznimi sodniki, kar bo po eni strani upočasnilo sojenje, a po drugi strani očitki glede nepristranskosti ne bodo več mogoči. Problematiko bo moral preučiti tudi zakonodajalec, zaradi morebitnih normativnih sprememb, ki bi lahko preprečile nove procesne zaplete.
Tožilstvo za »zadržano razlago«
Po mnenju vrhovnega tožilstva bo največ težav v zadevah, o katerih je že odločeno, pa bi se po novi, razširjeni razlagi, glede na dopustna pravna sredstva še lahko uveljavljal izločitveni razlog. To bi v posameznih primerih lahko vodilo do razveljavitev sodb in novega sojenja. Pričakovati je, da bo tožilstvo v takih primerih zastopalo zadržano razlago izločitvenih razlogov – tako glede pravočasnosti uveljavljanja kot glede vsebinske presoje, so sporočili z vrhovnega tožilstva.
Za komentar smo zaprosili tudi vrhovno sodišče. To opozarja, da se ustavna odločba nanaša na konkretno zadevo s konkretnimi dejstvi in okoliščinami. Na vrhovnem sodišču dodajajo, da morajo biti sodniki pozorni na razloge za svojo izločitev v vsaki zadevi. Če naletijo na razlog, ki bi lahko povzročil dvom o njihovi nepristranskosti, morajo dati predlog za izločitev. O tem predlogu odloča predsednik sodišča, ki po potrebi zadevo predodeli drugemu sodniku, kar samo po sebi ne pomeni nerešljivih organizacijskih težav. Kot so sporočili, ta ustavna odločba na pretekle primere nima učinka. S svojo razlago izločitvenih razlogov pa bo vplivala na to, da bodo sodniki na te razloge še bolj pozorni, odgovarjajo na vrhovnem sodišču.
