Potem ko so pred nekaj tedni v mednarodni bonitetni hiši Moody's hrvaškemu trgovcu Agrokorju znižali bonitetno oceno z B2 na B3, s čimer so mu zvišali ceno zadolževanja na mednarodnih finančnih trgih, so v sredo sporočili, da je hrvaška družba v letošnjem letu sposobna servisirati vsa zapadla posojila. Težava bi lahko nastopila prihodnje leto, ko v plačilo zapadejo večje obveznosti. Po prodaji več manjših naložb naj bi se v Agrokorju zdaj s Coca-Colo pogovarjali o prodaji Jamnice, ki proizvaja znane brezalkoholne pijače (zlasti vodo).
Medtem se počasi izteka triletni rok, v katerem je Agrokor kot prevzemnik Mercatorja sprejel določene zaveze do dobaviteljev in zaposlenih. V primeru kršitve zavez so zagrožene kazni, maksimalna, ki bi jo lahko skupaj plačala hrvaška družba, je bila omejena na 15 milijonov evrov.
V Mercatorju so zatrdili, da se vse dogovorjene zaveze spoštujejo, kar pomeni, da delež slovenskih dobaviteljev na policah ne odstopa od dogovorjenih okvirjev. Pri zaposlenih se Agrokor ni zavezal, da njihovega števila ne bo spreminjal, zavezal se je, da bo sodeloval s socialnimi partnerji in da bo izpolnjeval kolektivno pogodbo. »Vse te zaveze spoštujemo,« so povedali v Mercatorju. Kako bo v prihodnje, je težko napovedati. »Mercator se bo spreminjal in prilagajal razmeram na trgu, enem najbolj konkurenčnih v Evropi. Moral bo zviševati tudi dobičkonosnost, vendar smo prepričani, da pri nabavi blaga slovenskega porekla večjih sprememb ne bo,« so povedali v Mercatorju.
Po določilih iz prodajnega sporazuma izpolnjevanje zavez preverja posebna komisija. Njeni člani so predsednik uprave Toni Balažič, predstavnica sindikatov Vesna Stojanović, predstavnik nadzornega sveta Damir Kuštrak in zunanji predstavnik Nenad Filipović. Komisija se sestaja četrtletno, vsakokrat spremlja podatke za vso prodajo, razdeljeno na 147 blagovnih skupin.
Izpolnjevanje zavez preverja posebna komisija
»Za vsako blagovno skupino so določeni 'fair' deleži, izračunani na podlagi podatkov med julijem 2012 in junijem 2013, torej pred podpisom kupo-prodajne pogodbe. Podatki se spremljajo na podlagi podatkov zunanjega izvajalca Nielsen panel, za sveže blagovne skupine in neživila pa se pridobivajo na podlagi nabavne vrednosti,« so povedali v Mercatorju. Dodali so, da v vsem obdobju beležijo le tri odstopanja – pri svinjskem mesu, jabolkih ter zeliščih in začimbah – ki pa niso bila odvisna niti od Mercatorjeve nabave niti od zahtev Agrokorja. Po drugi strani se deleži slovenskega blaga na policah v posameznih kategorijah zvišujejo.
Po pojasnilih Mercatorja je samooskrba s svinjskim mesom leta 2004 znašala 80 odstotkov, zdaj pa le še 30 odstotkov, zato so vsi trgovci prisiljeni uvažati svinjino, cene v tujini pa so tudi za 40 odstotkov nižje od v Sloveniji pridelanega mesa. Kupcem v Mercatorju zagotavljajo tudi sveže svinjsko meso slovenskega izvora. »Zaradi znižanja proizvodnje svinjskega mesa so torej odstopanja od zavez popolnoma razumljiva in v tem primeru ne moremo ugotoviti nespoštovanj zavez,« so povedali v Mercatorju. Toda pri tem ne gre spregledati, da ima Agrokor na Hrvaškem v lasti tudi dva znana proizvajalca mesa, PIK Vrbovec in Belje.
Odstopanja pri nabavi slovenskih jabolk v lanskem letu so v Mercatorju utemeljili z lanskoletno pozebo, zaradi katere se je bistveno znižala količina slovenskih jabolk na trgu. Poudarili so, da še posebno pri svežem programu (sadje, zelenjava, meso in kruh) odkupijo vse količine, ki so na nabavnem trgu na voljo. Pri nabavi zelišč in začimb so odstopanja utemeljili s spremenjeno strategijo vlaganj in fokusom glavnih udeležencev v tej kategoriji,česar pa ni mogoče pripisati nespoštovanju zavez. Mercator od slovenskih dobaviteljev odkupi za 500 milijonov evrov blaga na leto.
Bodo režijske delavce odpuščali?
Kaj si po preteku zavez lahko obetajo zaposleni? Po pojasnilih generalnega sekretarja sindikata delavcev trgovinske dejavnosti Ladija Rožiča Agrokor pri zaposlenih spoštuje dane zaveze. Toda po njegovi oceni bi Mercator po poteku zavez lahko odpustil tretjino od približno 500 zaposlenih na korporativnih funkcijah, medtem ko zaposlenih v maloprodaji, tudi zaradi starejše populacije in številnih bolniških odsotnosti, primanjkuje. Možne so tudi številne premestitve zaposlenih, saj posamezni trgovski centri zaposlujejo od 120 do 140 delavcev in delujejo kot samostojna podjetja, je dodal Rožič.
V Mercatorju so zatrdili, da v tem trenutku nimajo nikakršnega programa za zniževanje zaposlenosti in da bodo vse potencialne spremembe, tako kot doslej, usklajevali s socialnimi partnerji. Konec decembra lani je Mercator Slovenija zaposloval 9498 oseb, kar je bilo za 1,85-odstotka manj kot leto pred tem, ko je bilo zaposlenih 9677 delavcev. V Mercatorju so poudarili, da je zniževanje števila zaposlenih predvsem posledica opuščanja neosnovnih dejavnosti.
