Ko je družba Slovenski državni gozdovi (SiDG) potencialne kupce pozvala, naj povedo, po kakšni ceni bi letos kupovali les iz državnih gozdov, je s tem izpeljala tiho licitacijo. A ker slovenski žagarji ne morejo konkurirati avstrijskim, so ponudili dokaj nizke cene in pri izbiri kupcev so v ospredje prišli prekupčevalci, ki les prodajajo v Avstrijo. »Ko je vodstvo SiDG videlo, kaj so naredili s pozivom kupcem, naj sami povedo, koliko so pripravljeni plačati za les, so se sredi poti umaknili in pri razdelitvi lesa upoštevali tudi druge kriterije. Znano je samo to, da država lesa na bo prodajala tistim, ki so zanj pripravljeni plačati največ, ampak po ceni, ki jo je naknadno določilo ožje vodstvo SiDG. Tako ni nujno, da bo les dobil Jože, ki je za kubični meter ponudil 80 evrov, ampak Franci, čeprav je zanj pripravljen plačati le 70 evrov. Ljudje se zelo razburjajo, tudi grozijo. Zagotovo bodo sledile tožbe,« napovedujejo zaposleni v SiDG.

Koliko našega lesa predelajo v Avstriji?

Slovenski predelovalci lesa so razočarani nad skromnimi količinami surovine, ki jim jo je za leto 2017 odmeril SiDG, njegovo vodstvo pa se brani s pojasnilom, da povpraševanje po lesu iz državnih gozdov devetkrat presega njegovo ponudbo. Po navedbah SiDG bi želeli kupci od njih letos odkupiti 6,7 milijona kubičnih metrov lesa (v redni sečnji ga je na voljo le dobrih 700.000 kubičnih metrov), od tega skoraj 5,4 milijona kubičnih metrov hlodovine. Poznavalci razmer se tej številki čudijo, saj v Sloveniji na leto predelamo okoli dva milijona kubičnih metrov lesa, vse avstrijske žage skupaj pa so v letu 2015 uvozile 5,1 milijona kubičnih metrov hlodovine iglavcev, vendar ne zgolj iz Slovenije, ampak tudi iz Češke, Nemčije in še nekaterih drugih držav. V SiDG so nam v zvezi s tem pojasnili, da je bilo največ ponudb kupcev iz Slovenije, sledi Avstrija, zgolj simbolično pa Madžarska, Italija, Hrvaška ter Bosna in Hercegovina.

V SiDG podatke o tem, komu konkretno prodajajo les, skrivajo in se izgovarjajo, da nimajo vpliva na to, kaj bodo s hlodovino iz državnih gozdov naredili njeni kupci. »Po naši oceni je v Sloveniji ostane približno 90 odstotkov, 10 odstotkov pa se je proda v Avstrijo,« dodajajo v SiDG. Večina gozdarjev, lesarjev in žagarjev, ki dobro poznajo razmere na trgu, trdi nasprotno: »Od ustanovitve SiDG gre v Avstrijo še več lesa kot prej.«

Lani naj bi šlo čez mejo več kot tri milijone kubičnih metrov lesa

Mitja Piškur iz Gozdarskega inštituta Slovenije je na podlagi podatkov državnega statističnega urada in analiz inštituta izračunal, da je Slovenija leta 2015 izvozila 2,68 milijona kubičnih metrov okroglega lesa (hlodovine, lesa za celulozo in kurjavo…). »V letu 2016 je izvoz okroglega lesa po moji oceni presegel tri milijone kubičnih metrov, predvsem na račun povečanja izvoza hlodovine iglavcev,« pravi Piškur in dodaja, da se je prvo veliko povečanje izvoza lesa zgodilo leta 2005, po vstopu Slovenije v EU, nato je stalno naraščal. »Izreden skok je bil v letih 2014 in 2015 kot posledica velikih količin lesa na trgu zaradi žleda in podlubnikov,« pravi Piškur.

Glede na to, da SiDG posluje šele dobrega pol leta, je po mnenju našega sogovornika za zdaj težko presojati njegov vpliv na povečanje izvoza lesa v letu 2016. »Velik izvoz je povezan s prevelikimi količinami lesa na trgu zaradi velikega poseka, ki je posledica sanacije škode po podlubnikih; po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije je bil lani posek zaradi podlubnikov za okoli pol milijona kubičnih metrov večji kot v letu 2015,« navaja Piškur, ki strukture prodaje lesa iz gozdov v upravljanju SiDG ne pozna. »Predvidevam, da se določen del lesa izvaža neposredno, na primer v Avstrijo, določen del pa gre lahko potencialno v izvoz tudi prek drugih kupcev. Kakšno politiko (in kako transparenten sistem!?) prodaje ima SiDG, ne vem. Upam pa, da zaradi kakšnih kratkoročnih novih prodajnih poti ne bodo odškodovana slovenska podjetja,« sklene Mitja Piškur.