Na novomeškem okrožnem sodišču se je s pričanjem 37-letne Jelice Pirc, vdove lanskega julija umorjenega Rudija Pirca - Buca iz romskega naselja v Šmihelu, nadaljevalo sojenje 19-letnemu Sandrijelu Brezarju. Obtožnica ga bremeni uboja in poskusa uboja. Ker se je na eni od prejšnjih obravnav Pirčeva ob pogledu na obtoženega onesvestila, pa tudi izvedenka je menila, da bi bilo bolje pričanje izvesti brez prisotnosti obtoženca, so Sandrijela medtem odpeljali v novomeški pripor. Medtem sta tudi Pirčevi mladoletni hčeri čakali v sosednjem prostoru, tako da se z obtoženim nista srečali. Med njunim pričanjem pa je bila javnost izključena.
Nazorno je pokazala, kako ga je ustrelil
»Vse sem povedala že v preiskavi. Ko je prvič počilo, je Buco padel po tleh, ležal je na hrbtu. Tudi sama sem padla po tleh. Nato sem videla Sandrijela, kako je pristopil in na tleh ležečega Buca trikrat ustrelil v glavo. Poglejte, sodnica, takole ga je, potem je roko obrnil in potem še takole,« je nazorno pokazala Pirčeva, pri tem pa ves čas jokala in se tresla. Sodnica ji je zato ponudila stol, pooblaščenec Pirčeve družine, odvetnik Adam Molan pa ji je priskrbel dve plastenki vode.
Ker je priča vztrajala pri izpovedbi iz preiskave, je sodnica Natalija Picek Kink prebrala zapisnik o njenem zaslišanju. Usodnega dne, 29. julija popoldne, so se Pirčevi vrnili z morja. Ko so pozno zvečer zaslišali vpitje in kraval, so menili, da se je morda spet s kom sprl eden od Rudijevih bratov. Zato so šli vsi skupaj pogledat, kaj se dogaja. Videli so, da so se očitno Zupančičevi sprli s Šabičevimi in Brezarjevimi. »Veliko ljudi je bilo tam. Videla sem, da je hotel Sandrijel svojemu očetu Sandiju iz rok vzeti pištolo. Kričali so proti Zupančičevim na drugi strani ceste, da jih je treba pobiti, postreliti. Tudi Sandrijel je kričal. V nekem trenutku se je V. Š. spravila na Buca in ga hotela s steklenico po glavi. Zakričala sem, da Buco ni nič kriv, ter jo potegnila stran od njega. Takrat pa je prvič počilo in vsi smo padli po tleh,« je njeno izpoved brala sodnica, medtem pa je Pirčeva spet planila v krčevit jok.
»Videla sem Sandrijela!«
»Bila sem čisto v šoku, vsa trda od strahu. Tik ob meni je bila ena hči, druga pa mislim, da je bila takrat na drugi strani ceste. Bucovo glavo sem prijela v naročje, hropel je. Stisnila sem ga k sebi in legla nanj. Klicala sem na pomoč, tudi sina Primoža. Pa ga ni bilo. Nisem vedela, kje je. Takrat sem tik nad sabo zaslišala še dva strela,« je nato dodala Pirčeva. Buca so nekako odvlekli do avta, ona pa se je onesvestila. Ko se je zavedla, je izvedela, da je v bolnišnici tudi sin Primož. Bil je hudo ranjen. Na vprašanje sodnice, ali je bilo dovolj svetlo, da je res dobro videla, kdo je streljal, pa je odločno odvrnila: »Videla sem Sandrijela!«
O tem, zakaj bi Sandrijel streljal na Buca, če pa se je sprl z Zupančiči, Pirčeva meni, da ga je najbrž zamenjal za D. Z. mlajšega. »Gospa sodnica, vse sem videla, čisto vse. Trikrat ga je ustrelil čisto od blizu. Ko so ljudje pristopili, ga niso prepoznali. Mislili so, da je D. Z. mlajši. Tudi lastni brat ga ni prepoznal. Uničil mi je družino!« je spet privrelo iz Jelice Pirc, ki se je s 14 leti priselila v romsko naselje Šmihel. Pravi, da so se z vsemi dobro razumeli, vse do dogodka izpred petih ali šestih let, ko naj bi po njenih besedah Sandrijel streljal na D. Z. mlajšega. Njen sin Primož naj bi posegel vmes, češ naj se vendar ne prepirata, ob tem pa ga je Sandrijel zadel v nogo. Od takrat se s Sandrijelom niso pogovarjali.
Po mnenju obrambe tožilstvo nima nobenega materialnega dokaza, zato je zagovornik obtoženega Marko Štamcar predlagal odpravo pripora, medtem ko tožilec Bojan Avbar vztraja, da je utemeljeni sum o Sandrijelovi krivdi potrjen tako z izpovedbami prič kot ugotovitvami nacionalnega forenzičnega laboratorija. Po odločitvi petčlanskega sodnega senata obtoženi ostaja v priporu.
