Ne, ne, nisem. So mi pa znanci v pogovorih mimogrede čestitali za obletnico, a sprva sploh nisem vedel, o čem govorijo. Najprej sem pomislil, da mi čestitajo za god, a so mi potem povedali, da mineva 26 let od moje zlate kolajne. Prijetno sem se počutil, ko sem znova podoživljal trenutke iz Predazza.
Kakšni so ti spomini?Tedaj je bilo vse skupaj nekaj posebnega, saj vsak športnik živi za tako velike uspehe. Takrat dobiš potrditev, da dobro delaš. Osvojitev odličja so za vsakogar sanje, saj v življenju nikdar ne moreš prav zares načrtovati, da boš prejel kolajno. Seveda se vsi športniki trudijo, da bi jo dobili, vendar nihče ne more z gotovostjo reči, da bo postal svetovni prvak. Veliko je odvisno od dnevne forme in drugih dejavnikov.
Kako se skakalec sploh pripravi na vrhunec zime in stopnjuje formo, da je na svetovnem prvenstvu najboljši?Vse podrediš pripravi na prvenstvo. Treninge skušaš načrtovati tako, da boš na najpomembnejši tekmi sezone v vrhu, obenem pa upaš, da bodo dnevna forma, počutje in razpoloženje na najvišji ravni. Moramo vedeti, da na razplet tekme v smučarskih skokih vplivajo tudi zunanji dejavniki, na katere nihče nima vpliva. Veter lahko zelo hitro spreminja smer in vpliva na končni vrstni red.
V Predazzu ste slavili še pod jugoslovansko zastavo.O tem nikdar nisem posebej razmišljal. Zgodovine ne moremo spreminjati, je pa res, da se v našem športu nikdar nismo posebej opredeljevali za Jugoslovane, saj so skoki veljali za slovenski šport. Še pred svetovnim prvenstvom 1991 smo imeli pri nas referendum, ko je hitro postalo jasno, da bo šla Slovenija na svoje. K sreči smo se odcepili na miren način, da ni bilo katastrof. Ne glede na to, da sem po zmagi poslušal jugoslovansko himno, sem se počutil povsem kot Slovenec.
Vaš sostanovalec je bil takrat sedanji selektor Goran Janus.Drži. V moštvu sva bila skupaj že v mladinskih kategorijah. Ko smo prešli v člansko konkurenco, je bilo velikokrat tako, da smo bili mlajši tekmovalci sostanovalci. Z Goranom sva bila tedaj najmlajša in sva se vedno dobro razumela.
Kakšna je bila organizacija prvenstev v vaših časih?Vse je bilo bolj amatersko. Zdaj največja tekmovanja potekajo na bistveno višjih ravneh. Ko sem tekmoval, je bilo precej manj tekem. Pred svetovnim prvenstvom smo imeli teden dni prosto, vse je potekalo bolj umirjeno, zdaj pa bodo fantje skorajda neposredno z dolge poti po Aziji krenili proti Lahtiju. Danes pravzaprav ni taktiziranja. Včasih je bilo za pripravo bistveno več časa, veliko je bilo prilagajanja.
Kaj pričakujete od slovenskih skakalcev v Lahtiju?Da bodo skakali v skladu s svojimi zmožnosti. V skokih velja zlato pravilo, da ne smeš pretiravati, saj se ti lahko nastop povsem ponesreči. Skakalci morajo biti osredotočeni na izvedbo, ki so jo v danem trenutku sposobni doseči. Če bo tako, lahko pričakujemo uspeh, seveda pa je ogromno skakalcev, ki bodo v Lahtiju v igri za odličja. Konkurenca je močna. Med sezono se vsi ubadajo z nihanji forme, zato se lahko še marsikaj zgodi.
Peter Prevc pred vrhuncem zime dviguje formo.Glede na to, kaj se mu je dogajalo v tej sezoni, je zelo hitro spet prišel v stik s svetovnim vrhom. Peter znova zelo obetavno skače, zato verjamem, da se ne bo obremenjeval s kolajnami. Če bo skočil, kot zna, lahko osvoji odličje.
Kaj se dogaja s športnikom, ko po tako šampionski sezoni, kot jo je imel Peter lani, pade v serijo slabih rezultatov?Gre za najtežji del v našem športu. Ko nisi več prepričan o sebi, ko enostavno ni lahkotnosti v skokih, je vse skupaj zelo zapleteno. Čeprav je tehnična izvedba pravilna, dolžina skokov še vedno ni dovolj dobra. Petru se v zadnjem obdobju vidi, da ima več lahkotnosti v zraku. Ko ti ne gre, se toliko bolj trudiš, da bi se vrnil na nekdaj uspešno pot. Proces je lahko dolg in zahteven, a rešitev je zgolj v tem, da postopoma premagaš krizo. Nekateri se ne poberejo niti v dveh, treh sezonah, Peter pa se je zelo hitro.
Je Prevc v minuli sezoni preveč razvadil javnost?Zagotovo, obenem pa javnost ne pozna vseh ozadij. Ko se vrstijo zmage, vsi mislimo, da je to nekaj običajnega, vendar ni tako. V zgodovini skokov še nihče ni imel tako uspešne sezone kot lani Peter Prevc, česar se moramo zavedati.
Kaj pa Domen Prevc? Na začetku sezone je štirikrat zmagal, nato pa začel popuščati.Čeprav sta brata, je vsak od njiju razvil svojo osebnost z drugačnimi značilnostmi. Potek dogodkov je pri Domnu malce neugoden, saj je izjemno mlad, a je kljub temu že takoj osvojil skakalne vrhove. Zavedanje, kam se lahko uvrsti, pride slej ko prej za teboj. Njegova zrelost še ni na tako visoki ravni, da bi bilo možno vrhunsko formo držati več mesecev, zato so nihanja pričakovana. Kljub vsemu moram poudariti, da so njegovi dosedanji uspehi neverjetni. Če primerjam Petra in Domna, lahko rečem, da je vsak od njiju izjemen na svoj način.
Na moštveni tekmi bo Slovenija ena od favoritinj za kolajno.Zame ima kolajna na moštveni preizkušnji večji lesk kot na posamični tekmi, saj se tedaj pokaže, da je ves sistem skokov v državi resnično na visoki ravni. Marsikaj se lahko zgodi, bi se pa strinjal, da je Slovenija v ožjem krogu favoritov.
Pa dekleta? Bili ste na tekmah na Ljubnem. Kakšen vtis ste dobili?Tudi za dekleta bo svetovno prvenstvo pomembno tekmovanje. Ko sem se pogovarjal s slovenskimi tekmovalkami, sem opazil, da niso povsem zadovoljne z realizacijo skokov na tekmah. Do prvenstva imajo še nekaj časa, da izboljšajo ta element. Dekleta so lahko konkurenčna, čeprav se v tem trenutku zdi, da so Nemke in Japonke nepremagljive.
