Prva znanilka prihajajoče pomladi, ki jo lahko uzremo na našem vrtu, je jarica. Opazimo jo lahko le, če smo izredno pozorni, saj se iz zimskega spanja prebuja zelo nizko pri tleh, že čez nekaj dni pa prav nič sramežljivo dvigne kroglasti popek nad štrlečim ovratnikom iz ovršnih listov.
V naravi le še v okolici Podsrede
Daljno sorodstvo naših jaric (Eranthis hyemalis), katerih cvetovi bežno spominjajo na zlatice, izhaja iz evropskih in azijskih gozdov, od koder so hitro našle pot v britanske botanične vrtove. Zaradi cvetenja že v drugi polovici zime so postale izredno priljubljena vrtna trajnica, vrtnarjem pa je uspelo narediti številne križance. Čeprav pod drevesi cvetijo po več tednov, se na naših rodnih tleh niso obdržale v večjem obsegu. Kljub vsemu se počasi, a vztrajno vračajo na domače vrtove, kjer jim še najbolj ustrezajo odcedna, s humusom bogata tla.
Po podatkih Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave je zaradi svoje redkosti navadna jarica potencialno ogrožena in zato tudi uvrščena na rdeči seznam praprotnic in semenk. Bohor je po dosegljivih podatkih danes edino nahajališče navadne jarice v Sloveniji. Drugod, kjer se jarica tudi pojavlja v naravi, gre verjetno za gojeno obliko, ki je, kot so zapisali, ušla z vrtov. Rastišča navadne jarice na Bohorju so bogata, toda zelo majhna. Uspeva v svetlem gozdu, v katerem prevladujejo plemeniti listavci.
Cvetice mraza in sonca
Navadni mali zvončki (Galanthus nivalis), pravijo jim tudi cvetlice mraza in sonca, so tisti drobni beli lepotci, ki Primorce običajno presenetijo že sredi decembra. Kljub temu da so nočne temperature še pod lediščem, da zvončki pomrznejo in postanejo mlahavi, jim topli sončni žarki povrnejo trdnost in energijo za cvetenje. Navadno zvončki najhitreje odcvetijo ob nenadnih otoplitvah, ko temperatura čez dan zraste nad 10 stopinj Celzija. To je tudi razlog, da nam zvončki v vazah sredi jedilne mize ne zdržijo več kot dan ali dva. Tisti pravi ljubitelji teh na videz nežnih cvetlic lahko njihovo lepoto občudujejo na svojih vrtovih, kamor lahko zasadijo različne sorte navadnega malega zvončka.
V nasprotju z malim navadnim zvončkom se veliki pomladni zvonček, pravimo mu tudi kronica, na vrtu razmnožuje počasneje in cveti manj obilno kot navadni. Navadno lahko rasteta na istem rastišču, vendar kronica kljub vsemu potrebuje stalno vlago. Tako ji ustrezajo apnenčasta ilovnata tla in polsenca, če so tla zelo mokra, pa uspeva tudi na polnem soncu. Prenese tudi ekstremno nizke temperature. Tudi navadni zvonček se je znašel na seznamu v naravi zaščitenih prostoživečih rastlinskih vrst, ščiti pa ga tudi CITES (konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami), ki prepoveduje nabiranje v naravi.
Razsajanje takoj po cvetenju
Čebulice jaric in zvončkov lahko kupimo v bolje založenih vrtnarijah, prosimo pa lahko tudi znance, da nam jih odstopijo, ko jih bodo razsajali. Če bomo kupili križance, se nam bodo ti razmnoževali le z delitvijo oziroma povečevanjem števila čebulic, medtem ko se bodo botanične vrste množile tudi s semeni. Če bomo seveda poskrbeli, da bodo dozorela in trate ne bomo kosili prezgodaj. Če se bomo odločili za razsajanje zvončkov in jaric sami, je to najbolje narediti takoj po cvetenju, ko pod listi še najdemo čebulice. Čebulice s celotno rastlino in listi izredno previdno izkopljemo. Pri tem si navadno pomagamo z majhno ročno lopatko, primerna je tudi motika. Ko jih izkopljemo, jih čim hitreje prenesemo na novo mesto, da se korenine ne izsušijo. Pozorni smo, da se presajanja lotimo, ko je zemlja dobro namočena po dežju. Tako bomo preprečili čezmerno izsuševanje korenin. Za čebulnice, ki rastejo pri nas v naravi, je najprimernejše rastišče kar vrtna trata, kjer lahko ustvarimo naravne kombinacije. Če jih ne motimo z obdelavo, se bodo čebulice hitro razmnožile in v nekaj letih se nam bodo posamične skupine razrasle v strnjene sklope, če bomo s prvo košnjo čakali, dokler listje ne oveni.
Previdnost pri žafranu
Žafrani so prvi znanilci pomladi, cvetijo od februarja do aprila, odvisno od sorte in vremenskih razmer. Najbolj poznani so beli, vijoličnomodri in rumeni, za oko prijazne so tudi druge sorte, ki imajo progaste cvetove (denimo Pickwick) ali večbarvne cvetove (denimo Sieberi tricolor). Cvetoče žafrane lahko sadimo samostojno ali v kombinaciji z drugimi spomladi cvetočimi čebulnicami tudi v našem vrtu, primerni so tudi za okrasitev škarpe. Pri mešanih zasaditvah smo pozorni na kombinacijo barv. Kombiniramo lahko rumeno cvetoče žafrane z rumeno cvetočimi tulipani, primerna je tudi rumena jarica Hyemalis, ali s črno cvetočim tulipanom. Ker je žafran lahko tudi strupen, previdnost ni odveč.
