Gneča, kakršna je za sobotno ljubljansko dopoldne značilnejša za tržnico in centrske gostinske obrate, se je minulo soboto ustvarila pri skorajda neopaznih vratih na sredini Gosposvetske ulice. Majhna galerija, ki sliši na ime Univerzalni atelje uličnih umetnosti (krajše in primernejše UAUU), je bila vstopna točka na tako imenovani Magical Misery Bus Tour. Prosto prevedeno, na »avtobusno turnejo magične mizerije«.
Kljub malce žalobnemu vremenu razpoloženje ni bilo mizerno, prej misteriozno, kot pri Beatlih, kjer so si organizatorji sposodili ime. Prvi umetnik, ki smo ga spoznali v galeriji UAUU, Maksim Azarkevič - Azram, je kakšnim 60 obiskovalcem, ki smo do zadnjega kotička napolnili galerijo, predstavil svoje barvite urbane ilustracije, ki črpajo iz grafitarskih vizualnih in siceršnjih vrednot, denimo humorja.
Prevozi vseh vrst
Na bližnji postaji mestnega avtobusa nas je medtem že čakal posebni avtobus. Podali smo se proti Galerijski četrti Šiška, kot so jo poimenovali organizatorji iz šestih galerij. Vodenje je prevzel Gregor Kocijančič, član kolektiva Made in China in GalerijaGallery. »V tem okolišu je veliko galerij, a še niso dovolj prepoznavne,« je povedal nad obiskom vidno navdušen zastavonoša turneje. Razlogi so čisto praktični: eni ljudje hodijo v ene galerije, drugi v druge, zdaj pa si jih delijo vsi, zato v prihodnje načrtujejo zelo resno »brandiranje« četrti s skupnim logotipom in portalom.
Na prvo turnejo nas je zapeljal avtobus, ker je mraz. Ko bo topleje, Kocijančič napoveduje vseh sort koleščke: »Oglede bomo organizirali na kolesih, rolerjih, skejtih, morda celo na konjih in vozilu segway, ker nam bo prav prišel izgovor, da vozimo to smešno vozilo.«
Sveže ribe in umetnost
Drugi postanek v MoTA LAB, ki se je pred dobrim o letom preselil z Gosposvetske na Celovško, je bil že nekoliko zahtevnejši – avtorja Martin Bricelj Baraga in Slavko Glamočanin sta predstavila zvočno-interaktivni del instalacije Moonolith, ki se marca seli na ljubljanski grad. Avtorja sta ustrezno predvidela, da je ob zahtevnejših umetnostnih konceptih obiskovalcem vljudno ponuditi kakav s smetano, pingo sok in piškote. Podobno so razmišljali v sosednji Kreativni coni Šiška, kjer smo zgolj poduhali to skupnostno kreativno gnezdece in popili kavo ali kaj močnejšega.
»Konzumacija znane in neznane umetnosti v enem dahu,« je svoje motive za turnejo pojasnila ena od udeleženk, arhitektka Judita Thaler, ki je dan začela z nakupom rib na tržnici in slike v sosednji Dobri Vagi, nato pa sedla še na avtobus magične mizerije. »Enostavno vzela sem si čas. Saj veste, če bi to načrtovala ločeno, mi nikoli ne bi uspelo.« Nedavni kulturni praznik sicer ponuja veliko priložnosti kulturnega udejstvovanja, a je tisto množično obiskovanje znanega, tovrstno vodenje pa je odkrivanje neznanega: »Vsekakor mislim, da sem Prešerna primerno počastila.«
Galerija Kina Šiška, Photon in GalerijaGallery so nas zvabile v samo srce umetniške in urbane Šiške. Udeleženci smo po domačem žganju nekaj trenutkov zmedeno bolščali v instalacijo Rekonfigurirano avtorja Tadeja Vindiša, ki je razložil, da napake, ki se projicirajo na ekran, kažejo na nezmožnost strojev za prevajanje datotek v človeku razumljiv jezik… Marsikaj je bilo bolj jasno, ko je fotograf Jaka Babnik v Photonu razložil, zakaj se v razstavi Holy Land ukvarja s politično vlogo in vplivom poglavarja Rimskokatoliške cerkve v tranzicijski Vzhodni Evropi.
Obiskovalka Zala Velkavrh je povedala: »UAUU in Kino Šiška dobro poznam, moram pa priznati, da še nikoli nisem bila v Photonu in GalerijaGallery, četudi sta le nekaj korakov stran. Ture po skritih kotičkih mesta in krajih, ki jih slabše poznamo, so super. So tudi razlog, da se aktivno družimo in nekaj novega spoznamo, namesto da bi dopoldne zgolj preklepetali ob kavi.«
Umetniki GalerijaGallery na vrhu nekdanje občinske stavbe so nas »subliminalno« napeljevali k nakupu umetniških del projekta Made in China: Prospektiva po ugodni ceni. V Galeriji Vodnikove domačije smo za konec namenili aplavz stripu in animaciji.
