Za svoje projekte, tako prenove (Plečnikova hiša, grajska pristava v Ormožu, Vetrinjski dvorec v Mariboru, grad Grad na Goričkem, knjižnica dr. Franca Sušnika na Ravnah na Koroškem) kot novogradnje (hostl Punkl), so Maruša Zorec in njeni sodelavci v studiu Arrea prejeli številne nagrade in priznanja.
Maruša Zorec, profesorica na fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, vodi studio Arrea skupaj z arhitekti Martino Tepina, Mašo Živec, Matjažem Bolčino, Urošem Rustjo, Markom Koritnikom in drugimi. Arrea so postali prava blagovna znamka pri obnovah arhitekturne dediščine. Arhitekturna obnova pozna številne modele pristopa, od stroge konzervacije vse do degradacije. Poleg tega se obnova večinoma nanaša na kulturno dediščino, našo zgodovino in spomin. Le redki znajo najti pravi model ravnanja pri prenavljanju.
Profesor za arhitekturo na Univerzi v Benetkah Luka Skansi je leta 2016 ob razstavi studia Arrea v galeriji DESSA v Ljubljani med drugim zapisal: »Težko je klasificirati projekte Maruše Zorec in njenih sodelavcev v biroju Arrea kot projekte obnove ali kot konzervacije. Zanje je mogoče bolj primeren izraz prestrukturiranje… Obdržano je tisto, kar je ključno za naš spomin na preteklost, kar nam prostorsko in materialno govori o starem subjektu, kar nam daje vizualno zadovoljstvo: vse to je vključeno v novi projekt, ki je v skladu z današnjimi tehničnimi in funkcionalnimi potrebami, današnjim estetskim kanonom, načinom približevanja in primerjanja z zgodovinsko arhitekturo.«
Eno njihovih zadnjih je del obnova Plečnikove hiše v Ljubljani, za katero so prejeli tudi nagrado piranesi 2016. Letos bo Plečnikova hiša še posebno živa, saj smo v »Plečnikovem letu«, mojster je živel od leta 1872 do 1957. Obnova hiše je bila kompleksna in se je nanašala na dva dela, prenovo njegovega doma, kjer je ohranjeno stanje iz leta 1957 in vzpostavitev vhodnega dela, ki je bil prej za obiskovalce muzeja zaprt. Muzej prikazuje intimne prostore, kjer je arhitekt živel in delal. Novo pridobljeni in organizirani prostori ponujajo dodatne vsebine: kratko predstavitev arhitektovega dela, trgovinico, dvorišče in sobo za predavanja in delavnice.
Izziv projekta je bila nova predstavitev obstoječe gradnje, s katero je Plečnik eksperimentiral, in obenem odkrivanje plasti preteklosti v objektu, ki še ni bil prenovljen. Čeprav je Plečnikova hiša zaščitena kot spomenik državnega pomena, jo je bilo treba prilagoditi novim zahtevam in programu. Treba je bilo statično utrditi objekt s čim manj invazivnimi posegi, minimalizirana ali skrita je vsa danes potrebna sodobna infrastruktura in izvedeno gretje s toplotno črpalko… Plečnikova hiša je urejena v prijeten muzej, posegi imajo sodoben značaj in dodane preproste nove elemente – tlake, pohištvo in večje zasteklitve. Preteklost je odstrta, da bi jo lažje razumeli in na njeni osnovi gledali v prihodnost.
