Pregled oglasov za hrano, ki so namenjeni otrokom, je dal skrb vzbujajoče rezultate, saj se v veliki večini oglašujejo nezdrava živila. Pri Inštitutu za nutricionistiko poudarjajo, da je čas za ukrepanje.
Številne raziskave so pokazale tesne povezave med časom, ki ga otroci preživijo pred televizijskimi zasloni, in neustreznimi prehranskimi navadami ter debelostjo. Da bi ugotovili obseg oglaševanja živil otrokom, so na Inštitutu za nutricionistiko izvedli obsežno raziskavo, v okviru katere so ovrednotili prehransko sestavo oglaševanih živil. Raziskava je zajela 12 mesecev oglaševanja na sedmih televizijskih programih, ki jih gledajo otroci.
Da bi ugotovili, kakšna je prehranska sestava oglaševanih živil, so jih ovrednotili s posebnim sistemom za profiliranje živil, ki je omogočil razvrstitev živil med bolj ali manj zdrava. Uporabili so dva različna modela za profiliranje živil, enega so razvili pri Svetovni zdravstveni organizaciji posebej za omejevanje oglaševanja živil otrokom, pojasnjuje Živa Korošec, univ. dipl. ing. živ. tehnol., sodelavka inštituta.
Sladkarije, pijače, piškoti
Kaj so ugotovili? V opazovanem času je bilo predvajanih več kot 93.000 oglasov za živila.
»Še posebno skrb vzbujajoči so bili rezultat vrednotenja oglasov, predvajanih v obdobjih, ko so pred televizijskimi zasloni predvsem otroci, stari od 4 do 9 let. Otroci namreč zaradi omejene sposobnosti kritične presoje oglaševana živila dojemajo kot priporočana, kar lahko pomembno vpliva na njihovo prehransko izbiro pozneje v življenju. Ugotovili smo, da so kar 96 odstotkov oglaševanja živil predstavljali oglasi za živila, katerih oglaševanje otrokom bi bilo ob upoštevanju priporočil Svetovne zdravstvene organizacije prepovedano. Kar 77 odstotkov oglaševanja je bilo povezanega z oglaševanjem sladkarij, katerih oglaševanje otrokom se odsvetuje – ne glede na njihovo prehransko sestavo,« navaja doc. dr. Igor Pravst, vodja raziskovalne skupine Prehrana in javno zdravje na Inštitutu za nutricionistiko. Ugotovili so tudi, da je večina oglasov predstavljala živila tujih podjetij, ki v Sloveniji nimajo proizvodnih zmogljivosti.
Tudi oglasi za živila v obdobjih, ko so pred televizorji otroci, stari od 10 do 14 let, se niso odrezali bistveno bolje: najbolj izrazito je bilo oglaševanje sladkarij (43 odstotkov), sledilo mu je oglaševanje pijač (10 odstotkov) in piškotov (8 odstotkov). Skupno je bilo kar 81 odstotkov oglaševanja tej starostni skupini povezano s promocijo živil, ki niso izpolnjevala meril Svetovne zdravstvene organizacije za oglaševanje otrokom.
Omejiti oglaševanje
Izsledki analize so potrdili potrebo po ureditvi področja oglaševanja živil otrokom, ki ga je ministrstvo za zdravje začelo urejati minulo leto, poudarjajo pri Inštitutu za nutricionistiko. Rešitev tega problema je tudi eden ključnih ciljev resolucije o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025, ki jo je lani sprejel državni zbor. V okviru izvajanja resolucije je ministrstvo pripravilo prehranske smernice, na osnovi katerih morajo ponudniki avdiovizualnih medijskih storitev oblikovati lastna pravila ravnanja za zaščito otrok pred neprimernimi komercialnimi sporočili o živilih v času otroških programov. Sprejete temeljijo na sistemu, ki ga je za tovrstne namene predlagala Svetovna zdravstvena organizacija z nekaj nacionalnimi prilagoditvami. Smernice so predstavili v začetku tega tedna. Te za skupine živil, kot so čokolada, bomboni, piškoti, pecivo in podobni izdelki, sladoledi, energijske pijače in prehranska dopolnila, predvidevajo popolno omejitev oglaševanja otrokom. Za oglaševanje nekaterih drugih skupin živil, denimo sveže in zamrznjene zelenjave ter sadja, omejitve niso predvidene.
Rezultati raziskave so bili objavljeni v zadnji številki ugledne znanstvene revije International Journal of Public Health, so sporočili z Inštituta za nutricionistiko. lo
