Zažganega toasta in krompirja nikar! Tako bi lahko razumeli opozorilo agencije za varnost hrane, ki je v Veliki Britaniji pred kratkim začela kampanjo Prizadevajte si za zlato (Go for gold), s katero ljudi poziva, naj ne jedo zažganega toasta in krompirja ter drugih škrobnatih živil, ki so pečena pri visokih temperaturah. Če jih boste jedli, opozarja agencija, lahko dobite raka. »Ko boste pekli škrobnata živila, kot so krompir, kruh in korenje, si prizadevajte za zlato rumeno ali svetlo barvo,« svetujejo v agenciji, čeprav obenem priznavajo, da o tveganjih, povezanih s snovjo akrilamid, ki nastane, ko toast ali krompir porumeni oziroma, še huje, porjavi, niti sami še vedno ne vedo veliko.
Raje zlato rumena barva kot rjava
Za kaj pravzaprav gre? Rakotvorni akrilamid je rezultat kemijske reakcije med preprostimi sladkorji, na primer glukozo, in aminokislino asparagin, ki jo je mogoče najti v vseh škrobnatih živilih, ko jed segrejemo na več kot 120 stopinj Celzija. Bolj bomo živilo pekli in temnejše in bolj hrustljavo bo postajalo, višja bo raven akrilamida v njem, več ko bo akrilamida, večje pa bo tudi tveganje, da bomo oboleli za rakom. To seveda ne pomeni, da vas je na raka obsodil že današnji ugriz v zažgani toast. Čisto mogoče je, da bi takšen toast lahko jedli vse življenje, in to vsak dan, pa bo možnost, da bi dobili raka, morda še vedno bistveno manjša, kot če bi kadili, pili veliko alkohola ali imeli čezmerno telesno težo.
Zažgani toast v kombinaciji z rakom ni omenjen prvič, a ker opozorila izpred nekaj let, ko so začeli povezovati eno in drugo, niso imela posebnega učinka, so na Otoku zdaj začeli izvajati kampanjo na ravni vsega prebivalstva, medtem ko je Evropska unija že pred desetimi leti prek zdravstvenih svetovalcev začela (pre)nežno opozarjati ljudi, naj se izogibajo zažganemu toastu in zapečenemu krompirju. Podobno, mimogrede, že leta počnejo tudi ameriške zdravstvene ustanove. Prvi dokazi o škodljivosti akrilamida oziroma zapečene škrobnate hrane so se pojavili leta 2002, ko so pri testiranjih na miših ugotovili, da povišana stopnja vsebnosti akrilamida pri živalih povečuje možnost, da bi dobile raka in poškodbe živcev. Testiranj na ljudeh, logično, niso opravljali in jih tudi ne bodo, ker bi s tem ljudem lahko namenoma povzročili raka, je pa verjetnost, da enako velja tudi za nas, velika.
Rakotvorna že cela množica živil
»Nihče ne bo zavestno jedel akrilamida, a ker je rakotvoren pri živalih, bi bil rakotvoren tudi pri ljudeh,« je dejal profesor kemije z univerze v Readingu, ki pritrjuje, da agencija za varnost hrane ni dala jasnih priporočil, je pa vseeno dovolj jasno njeno navodilo, naj ljudje ne zažigajo toasta in krompirja ter se raje držijo zlato rumene barve. Koliko ljudi bo prisluhnilo kampanji, bo mogoče videti v naslednjih mesecih, je pa znano, da pretekla opozorila niso bila slišana. Agencija je, da bi izmerila vsebnost akrilamida v živilih, vzela vzorce pečenega krompirja in toasta iz 50 gospodinjstev, niti eno od njih pa doslej ni slišalo za to, da v domačem opekaču in pečici goji raka.
Drugo vprašanje pa je, kaj bi ljudje storili, če bi za to slišali. V minulih letih so različne raziskave na črni seznam spravile že vrsto živil ter sto in sto kemikalij. Raka naj bi med drugim povzročali prečiščeni sladkor, dietna hrana, hidrogenizirane maščobe, pomfrit, čips, pokovka iz mikrovalovne pečice, paradižnik iz pločevinke, predelano meso, rdeče meso, gojeni losos, gazirane sladke pijače. A tale seznam vas bo verjetno prej spodbudil k temu, da boste odprli novo vrečko čipsa, kot da bi vas odvrnil od tega, da bi ga naslednjič kupili. Tako se je na primer zgodilo tudi v primeru pisanja tega prispevka.
Je pa dejstvo, da zažgani toast in krompir res nista nekaj, kar bi morali jesti vsak dan, tako da se temu lahko preprosto izognete. Če hočete storiti še korak dlje, pa krompir, preden ga spečete, skuhajte, saj se pri tem zmanjša vsebnost sladkorjev, zaradi katerih nastaja akrilamid. Kritiki raziskave sicer opozarjajo, da odmerki akrilamida, ki jih užijemo v svoji vsakodnevni prehrani, ne bi smeli biti skrb vzbujajoči, saj bi, da bi zaužili enakovredne količine kot testirane miši, morali dve leti jesti po 75 kilogramov pečenega krompirja na dan. Koliko je zdrava količina, pa ne ve natančno niti evropska komisija, ki še vedno razmišlja, kakšno mero naj postavi za najvišjo dovoljeno. Za vodo, ki je že regulirana, je to 0,1 mikrograma akrilamida na liter pitne vode, kar je bistveno manj od količine, ki jo je mogoče najti v pečenem toastu in celo kavi. Zdaj pa se odločite, kakšen bo vaš zajtrk. Zažganega toasta si po vsej verjetnosti ne bi želeli niti, če bi raka zdravil.
