Naš zid bodo hodile gledat trume turistov. Najprej po poteh Melani(j)e do Sevnice in od tam kot bonus ponudba še ogled zidu med Bistrico ob Sotli in Kumrovcem. Tam bo zid namreč še posebej lep in okrašen z obeh strani. Naš zid se v nasprotju z bednim zidom na ameriško-mehiški meji ne bo končal tam, kjer mejo določa kakšna reka. Kje pa! Mi bomo zid zgradili sredi Kolpe, sredi Mure, če bo treba. Pa naj služi še kot protipoplavna zaščita. Hja, za ta del bomo Hrvatom (ki bodo zid plačali, jasno) predlagali, da lahko del sredstev zahtevajo od EU.
Naš zid se bo videl z Lune. To je resnica. (It's true!) Dolg bo 670 kilometrov. Visok bo 12 metrov. Debel bo od treh do desetih metrov. Odvisno od konfiguracije terena. Debelina je pomembna. Bolj kot dolžina. Da se vidi z Lune, jasno. Ker naš zid, saj smo vam že povedali, se bo videl z Lune!
Ne bo pa poceni. Trumpov zid naj bi stal od 10 (kolikor ocenjuje Trump) do 25 milijard dolarjev (kot ocenjujejo strokovnjaki). Njihov bedni zid bo dolg 1.600 kilometrov, čeprav imajo 3.200 kilometrov meje z Mehičani. Kot rečeno, naš bo tekel po vsej južni meji. Vseh 670 kilometrov. Če vzamemo, da je ocena predsednika ZDA o vrednosti projekta točna in upoštevamo slovenske gradbene zakonitosti (normalno ceno pomnožimo z dva), pridemo do cene dobrih 12 milijonov dolarjev oziroma 12 milijonov evrov (pred aneksi k pogodbam) na kilometer. Naš veličasten zid bi torej lahko stal okoli osem milijard evrov. Kar je približno pol hrvaškega proračuna. Ali kakih 18 odstotkov njihovega BDP-ja.
Nekako bodo Hrvati že plačali ta strošek. Naj dvignejo, bogami, turistično takso. Ampak to bomo Slovenci z gnusom zavrnili, ker sicer bi zid praktično res plačali sami. Lahko pa mi dvignemo cestnine vsem, ki hodijo k njim na dopust. Zaračunamo nekakšno tranzitnino. Torej – če želiš k nam na dopust, dragi Nizozemec, boš plačal običajno vinjeto in parkiral v Piranu. Če hočeš k njim, boš plačal zidnino. Ja. Ta je dobra. Zgradimo zid, potem pa tujim turistom, ki hočejo na Hrvaško, zaračunamo zidnino. Lahko pa Hrvati sami plačajo zid in mi turiste še naprej (ob poostreni kontroli, seveda) spuščamo k njim skozi Čekpojnt Stipe in, če bodo res pridni, tudi nazaj. To je torej rešeno.
Ok, zdaj zid imamo, stroški zanj so poravnani, zid, ki se vidi z Lune, je svetovna atrakcija. Evropa je rešena, begunske krize ni več, Avstrijci so z meja umaknili žandarje in vojake, Angela Merkel je odpoklicala policiste z njihovih južnih meja, Evropa je spet srečna in svobodna. Evropa je spet velika! (Great again)! In svobodna. Ker se po njej lahko svobodno gibamo.
Mi (in Hrvati) imamo pa čudovit zid in obljubljamo, da bomo zanj lepo skrbeli. Ko se bodo strasti pomirile, bomo na njegovem najbolj debelem delu odigrali kakšno rokometno tekmo, spili kozarec terana, pojedli kranjsko klobaso z varaždinskim zeljem, si izmenjali hranilne knjižice propadle NLB, napisali kupoprodajno pogodbo za prodajo Cimosa Italijanom, določili morsko mejo in se na koncu posladkali s Kraševo čokolado. Potem bo prišla čistilka in zid pometla. In življenje ob zidu bo lepo, varno in svobodno. Great!
