Zakon o tujcih je razdelil največjo vladno stranko. Zloglasno novelo, ki je po prepričanju večine pravnih strokovnjakov v nasprotju z ustavo in mednarodnim pravom, je predlagala njihova ministrica Vesna Györkös Žnidar, odločno je za njo stopil premier in prvak SMC Miro Cerar, v parlamentu pa je zakon glasno zagovarjala desnica. Kar pomeni, da se je Stranka modernega centra znašla v začasni koaliciji z izrazito protibegunsko razpoloženo SDS. »Do danes ni bilo jasno, ali je v SMC dovolj desničarjev, da bi jo označili za desno stranko. Od danes vemo – dovolj jih je za skrajno desno,« se je po sprejemu novele zakona o tujcih na twitterju oglasil nekdanji generalni sekretar LDS in nato Zares Bogdan Biščak.
Poslanci SD dan po potrditvi novele zakona o tujcih niso skrivali zadovoljstva, da so se odločili za socialnodemokratsko držo, in besedila niso podprli. Potem ko so več dni preračunavali, koliko njihovih poslancev naj se udeleži seje oziroma koliko naj se jih vzdrži, sta jim na pomoč priskočili koalicijski partnerici sami. Ker so vodilni v SMC in DeSUS odstopili od osrednje varovalke, po kateri bi bila za zapiranje meje potrebna odločitev dveh tretjin poslancev, je SD lahko uporabila argument, da v takšno rešitev njeni člani vlade niso privolili.
Spomnimo, da je zakon podprlo 47 poslancev, od tega 27 iz koalicije.
Poslanci SMC, ki niso mogli molčati
Vsi poslanci SMC (teh je 35) pa za sporni zakon o tujcih niso mogli glasovati. Tipko proti so pritisnili štirje, trije so se vzdržali, Jani Möderndorfer pa ni glasoval. Pri tem ne gre prezreti, da so noveli nasprotovali bolj prepoznavni in vplivni predstavniki stranke (izjema je vsekakor vodja poslancev SMC Simona Kustec Lipicer, ki je zakon podprla) in da nekateri od njih tudi niso molčali. »Ne morem glasovati za zakon, za katerega menim, da krši slovensko ustavo in mednarodne pogodbe,« je dejal predsednik parlamenta in podpredsednik SMC Milan Brglez. »Razprava ni bila svobodna. Ni bilo mogoče soočiti argumentov in odgovoriti na temeljna vprašanja,« je v obrazložitvi glasu proti povedal poslanec in predsednik statutarne komisije SMC Mitja Horvat, ki je odsotnost demokratičnega procesa zaznal tudi v stranki. Dragan Matić, ki tudi vodi svet SMC, pa je izbiranje med varnostjo na eni strani ter svobodo, spoštovanjem človekovih pravic in ustavnostjo na drugi označil kot lažno dilemo. Prav tako je proti zakonu glasoval Izidor Kamal Shaker, svojo odločitev pa pojasnil na tviterju: »Ata Shaker, begunec in migrant, nikoli ni vplival na moje odločitve, ker je vedel, da se bom odločil prav. Danes bi bil ponosen.« Pri glasovanju so se vzdržali Jasna Murgel, Saša Tabaković in Simon Zajc.
Četrtkovo dogajanje v parlamentu je potrdilo, da je SMC sila pisana druščina oziroma lepljenka različnih stališč, od zelo konservativnih do libertarnih. Po oceni Bogdana Biščaka, političnega analitika, premier Cerar spada na strankino desnico. Zasluge za to, da raznolikost SMC v preteklosti ni prišla bolj do izraza, pa pripisuje predvsem Janezu Janši. »Tudi SMC ga vidi kot rdečo cunjo – zaradi Janševih ostrih kritik Cerarja je največja vladna stranka nenehno poudarjala razliko med svojo politiko in politiko SDS.« Biščak je prepričan, da je do resnega razcepa znotraj SMC tokrat prišlo predvsem zato, ker se je proti Cerarju odločno postavil Milan Brglez, ki je nedvomno drugi najmočnejši člen največje vladne stranke. »Tudi če morda Brglez tega noče, je postal v zgodbi sprejemanja zakona o tujcih jasno prepoznaven lider.«
Razkola ni, razkol je
Cerar se z ugotovitvami, da je v SMC prišlo do razkola, ne strinja. Kot pravi, je imelo nekaj poslancev drugačno mnenje, kar je za demokratično stranko normalno. Tudi več drugih naših sogovornikov iz SMC je menilo, da zaradi sprejetja zakona in dogajanja ob zakonu o tujcih do kakšnih odhodov iz stranke naj ne bi prišlo. Brglez poudarja, da bo še naprej predsednik parlamenta in član stranke, ki jo je soustanavljal in programu katere je privržen. »Tako kot vedno doslej se bomo tudi tokrat usedli, analizirali zadevo in se iz nje nekaj naučili,« nam je povedal Mitja Horvat.
A smo lahko v strankinih vrstah slišali tudi manj optimistične napovedi. »Sploh ne vem, kako bosta vlada in SMC delovali v prihodnje. Na videz verjetno enako kot doslej, pod površjem pa bo vrelo,« nam je dejal eden od sogovornikov. Drugi je poudaril, da bo »za premierja in ustavnega pravnika Mira Cerarja sila neprijetno, če bo zakon kot protiustavnega prepoznalo ustavno sodišče«. Ob tem se v koalicijskih vrstah že postavlja vprašanje, ali bo šel premier v takšnem primeru v parlament po zaupnico. Biščak tega ne pričakuje. Pri krpanju tokratne razpoke v SMC pa pomembno vlogo ponovno pripisuje Janši. »Zgolj predvolilni pragmatizem članov SMC ne bo zadoščal, saj je do volitev še daleč, poenoti jih lahko predvsem Janša, če bo največjo vladno stranko in njenega predsednika ostro napadal.«
