Zid bo bolj politična kot stvarna ovira

Dvajsetodstotna uvozna taksa na blago iz Mehike je nova domislica ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedal, da bodo zid na ameriško-mehiški meji plačali Mehičani. Letno naj bi se pri sedanjem ameriškem uvozu različnih dobrin, od sadja do gospodinjskih aparatov, na ta način nabralo okoli deset milijard dolarjev, je ocenil Trumpov tiskovni predstavnik Sean Spicer, ki pa je pozabil na »podrobnost«, da to blago kupujejo na njihovi strani meje. Blagovna menjava med državama trenutno dosega okoli 1,6 milijarde dolarjev na dan in utegne biti ogrožena, če se bo plačevanje zidu selilo v njeno sfero in spodkopalo tudi sporazum o prosti trgovini Nafta. Dejansko tudi slednji visi v zraku, saj je po Trumpovem mnenju v škodo ZDA zaradi velikega trgovinskega deficita.

Da je zid bolj politična kot stvarna zadeva pri vprašanjih preprečevanja ilegalne imigracije, tihotapljenja mamil in drugega kriminala, kažejo tudi različne statistike. Večina ilegalnih migrantov in tudi mamil iz latinske Amerike pljuskne v ZDA prek uradnih prehodov, prek katerih letno zapelje 5,5 milijona komercialnih tovornjakov. Imigranti večinoma pridejo čez mejo čisto uradno in nato nezakonito ostanejo v državi po izteku vizumov. Že zgrajeni deli zidu tudi niso zadržali tistih, ki so si poiskali pot pod njimi, saj so ameriški obmejni organi v zadnjih dveh desetletjih odkrili več kot dvesto predorov. Trumpova administracija se lahko opre na izraelske izkušnje pri varovanju zidov na mejah z Gazo in Zahodnim bregom, a takšna organizacija tehničnega in fizičnega varovanja ne meji samo na vojno stanje, ampak je izredno zahtevna in nepopisno draga. Mnogi so prepričani, da bo zid v naslednjih letih bolj politična kot stvarna ovira med državama, saj je vprašanje, koliko ga bo v naslednjih štirih letih Trumpovega mandata sploh zgrajenega. Mnogo manj ambiciozno ograjo, ki trenutno varuje okoli tretjino meje, so namreč Američani postavljali šest let. de